Joga je za nekoga lahko le oblika sprostitve, način napajanja z energijo, vadba za boljše počutje, za tiste, ki se z jogo ukvarjajo bolj intenzivno pa je joga znanost o uravnoteženju uma in telesa. Morda izraz znanost ni čisto ustrezen, saj je joga širši pojem kot znanost, filozofija ali religija.
Joga je predvsem izjemno, do potankosti izdelano in premišljeno urjenje osebnosti, ki lahko človeku omogoči, da dozori in uresniči ves svoj potencial. Obenem omogoča odgovore na temeljna življenjska vprašanja, presega dvojnost, v kateri smo ujeti med telesnim in duševnim, ki sta le dve plati resničnosti. Joga je pot k sebi.
Joga je razvejan sistem, ki nam ponuja priporočila in napotke za življenje. Le ti se dotikajo našega fizičnega, duševnega, socialnega in duhovnega vidika nas samih. Joga je zato širok pojem, je filozofija in dejavnost, način življenja in razmišljanja, pa tudi delovanja. Zajema vrsto različnih pristopov, ki že tisočletja omogočajo harmonično povezati telo, um in duha.
Izvira iz Indije in je stara vsaj pet tisočletij. V slovenščini lahko preberemo tudi eno temeljnih del stare Indije o jogi, Bhagavadgita, Gospodova pesem, ki je del znamenite epske pesnitve Mahabharata.
Joga ima številne zvrsti, ki jih delimo na štiri poglavitne: bhakti joga (joga predanosti in pobožnosti), karma joga (joga delovanja), jnana joga (joga spoznanja oz. modrosti) in radža joga (joga obvladovanja telesa in mišljenja).
V sklop radža joge uvrščamo tudi hatha jogo, ki je na zahodu najbolj razvita. Beseda »hatha« je sestavljena iz dveh zlogov »ha« in »tha«, ki simbolično kaže na dva principa: sonce-luna, jin-jang, moški-ženski princip. Cilj joge je uravnotežiti ta dva principa, ter s tem prispevati k telesni, duševni in duhovni rasti.
Radža joga ali kraljevska joga je osemstopenjska pot samouresničitve, ki zahteva resnost in predanost. Obsega vse vidike fizičnega, duševnega in čustvenega življenja. Osemstopenjsko pot joge-aštanga jogo) je opisal Patanjali v svojih Izrekih o jogi.
Največja verjetnost je, da se najprej srečamo s hatha jogo. V Sloveniji je še najbolj razvita klasična hatha joga, ki pa se razlikuje od šole do šole, glede na tradicijo iz katere črpajo vsebino. Srečamo tudi stile hatha joge kot so na primer: vinjasa joga, aštanga joga, shivananda joga in kundalini joga.
Vsi stili joge so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja.
Pogosta zmota in napaka je, da so asane oz. jogijski položaj sinonim za jogo. Najverjetneje pa do takšnega prepričanja prihaja, ker nekateri učitelji joge poučujejo predvsem asane in pranajame (dihalne tehnike), ne pa tudi drugih kompleksnejših jogijskih tehnik. Meditacija je najvišja tehnika v tradiciji joge, ni pa rezervirana samo za izkušene poznavalce joge. Obstajajo različne meditacijske tehnike, ene so primerne za vsakogar, druge pa le za učence z izkušnjami.
Hatha joga je pravzaprav prvi korak na poti joge – korak, ko usposobimo svoje telo, da lahko nadzoruje pretok energije k višjim, zahtevnejšim ciljem osebne preobrazbe. Zato je potrebno poudariti, da je joga disciplina, ki od vsakega, ki stopi na njeno pot, zahteva predanost, zavzetost in sposobnost odrekanja. Brez discipline, ki zahteva pogosto mnogo sprememb tako v načinu življenja kot razmišljanju, ni zadovoljivih rezultatov.
Brez discipline in predanosti cilju, ki mu sledimo, ostaja joga prijetna aktivnost z pozitivnimi učinki na naše telo. Če si lahko izposodimo primerjavo učiteljice joge Jaime Stower Scmitt: “Joga je kot dolg nakupovalni seznam.” Vsak si lahko iz tega seznama izbere tisto, kar trenutno potrebuje in zmore.
Ko se odločamo za jogo, je pomembna izbira ustreznega programa in stila joge. Leta niso omejitev. Priporočamo program, ki je primeren za začetnika in ima tudi možnost, da po letu dni nadgradimo svoje znanje. Ni vsak učitelj joge primeren za vsakogar, zato je priporočljivo preizkusiti več različnih, dokler ne najdemo programa, ki nam najbolj ustreza.
Kaj to pomeni? Prav gotovo ne program, ki je sčasoma rutinirana telovadba, po kateri sicer občutimo prijetno razgibanost telesa, odsotnost težav s hrbtenico in podobno.
Pravilna izbira programa se bo poleg blagodejnih učinkov na telesno počutje, odražala tudi v naši sposobnosti umiritve uma, koncentraciji, v izjemno globokih doživetjih meditacije in spontanem občutenju, da živimo tukaj in zdaj, v skladu s svojim potencialom, aktivno, tvorno, polno, etično življenje.
