V Sloveniji je po podatkih, dostopnih v času nastajanja statuta, Zavod RISA prva organizirana oblika sistematičnega ukvarjanja z lahkim branjem in lažje berljivimi publikacijami in informacijami. Nekatere druge evropske države imajo na tem področju dolgo in uspešno tradicijo, npr. Švedska, kjer že od l. 1968 obstaja državni center za lažje branje ter vsaj Norveška, Finska, Italija, Francija, Danska, Nizozemska in Nemčija, ki so se z razvojem in spodbujanjem lažjega branja sistematično ukvarjale že v prejšnjem stoletju. Zavod RISA izdaja časopis z naslovom 20 MINUT, ki je namenjen ljudem, ki imajo težave z branjem.
V zavodu si želimo, da bi se nam v prihodnosti pridružilo več posameznikov in organizacij s podobnimi cilji in dejavnostmi, predvsem s področja lahkega branja, zavedamo pa se, da imamo kot prvi tovrstni center priložnost za vodilno vlogo pri usmerjanju, svetovanju, povezovanju in kontroli kakovosti v omenjeni dejavnosti.
Vizija našega zavoda je pravična družba, v kateri so posamezniki in skupine, tudi najmanj privilegirani in najbolj ranljivi, informirani o svojih pravicah, o družbi in kulturi, v kateri živijo, in so aktiven del te družbe oz. kulture.
Naše poslanstvo je spodbujanje posameznikov in skupin z manj priložnostmi k aktivnemu državljanstvu, ki jim je/bo omogočeno z dostopom do informacij in pismenostjo, pospeševanje družbenega in kulturnega vključevanja posameznikov oz. skupin z manj socialne moči, ki izhaja iz odsotnosti informiranosti in nezadostne ponudbe in priložnosti za aktivno sodelovanje, prepoznavanje, aktiviranje in spodbujanje vzgibov za motivirano sodelovanje, participacija po načelu, da vsak lahko k družbi prispeva lasten vložek, omogočanje pridobivanja znanja, spretnosti in informacij, ki jih posameznik potrebuje v vsakdanjem življenju, a jih ne pridobi v drugih formalnih oz. neformalnih sistemih itd.
Svoje partnerje imamo in iščemo med tistimi organizacijami, skupinami in posamezniki, ki delijo našo vizijo in imajo podobno poslanstvo in cilje.
Programi zavoda:
- Lahko branje – priprava in izdaja lažje berljivih publikacij, prevajanje in prilagajanje dokumentov in tekstov, razvoj in promocija lažjega oz. lahkega branja v slovenskem jeziku, izobraževanje na temo lahkega branja in usposabljanje avtorjev za pripravo lahko berljivih besedil.
- Spodbujanje pismenosti – splošno in funkcionalno opismenjevanje skupin z manj priložnostmi in izobraževanje mentorjev opismenjevanja.
- Ustvarjalne delavnice – delavnice kreativnega izražanja za skupine z manj priložnostmi in mentorje.
- Raziskovalno-razvojni program – raziskovanje, razvoj, informiranje in svetovanje, socialno mreženje, izobraževanje na področju aktivnega državljanstva, dostopnosti do informacij in kulturno-umetniških vsebin.
- PR – promocija pravic in enakopravne dostopnosti do informacij in kulturno-umetniških vsebin tj. promocija enakopravnih izhodišč vseh državljanov.
Pravica dostopa do informacij in literature je ena izmed temeljnih pravic človeka v sodobni demokratični družbi. Informiranost je nujna za socialno vključevanje posameznika in omogoča nadzor nad lastnim življenjem. Branje časopisov in knjig človeku ponuja vpogled v ideje in misli nekoga drugega in omogoča razvoj lastnih stališč, odločitev in idej.
Pismenost – Združeni narodi (UN), UNESCO in IFLA (International Federation of Library Associations) si v zadnjih desetletjih intenzivno prizadevajo za vzpodbujanje branja in boj proti nepismenosti. Pomembno število ljudi je funkcionalno nepismenih zaradi določenih oviranosti ali nekaterih drugih dejavnikov npr. zaradi disleksije, motnje v duševnem razvoju, avtizma, prirojene gluhosti ali afazije. Težave pri branju lahko doživljajo tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju in starejši, ki doživljajo s staranjem povezane težave. Priseljenci, ki jim jezik države, v katero so se preselili, predstavlja tuj oz. drugi jezik, so v prvih letih priselitve praviloma v slabšem položaju, prav tako ima praviloma slabša izhodišča romska populacija ali ljudje z nezadostno podporo in izobrazbo. Navedene skupine predstavljajo znaten delež prebivalstva, ki je funkcionalno nepismen v najbolj razvitih državah, kamor lahko prištevamo tudi Slovenijo. Delež teh ljudi v različnih državah ocenjujejo na najmanj 5 %, verjetneje 10 %, večkrat pa tudi večji odstotek vsega prebivalstva. Pot do pismenosti je izobraževanje.
Pravica do izobraževanja je prav tako ena izmed temeljnih človekovih pravic in obenem naša osnovna socialna potreba. Je dejavnik, ki pomembno določa posameznika, njegovo možnost in sposobnost umeščanja v družbo in možnost uresničevanja aktivnega državljanstva. Izobraževanje je dejavnost, ki traja vse življenje in ni odvisna oz. ne bi smela biti odvisna od posameznikove starosti in različnih sposobnosti za učenje. Formalno šolanje oz. izobraževanje je v Sloveniji dostopno vsem ljudem. Možnost vključevanja v formalno in neformalno izobraževanje po zaključenem osnovnem oziroma srednjem izobraževanju pa ni enako dostopno za vse posameznike. Posebej so prikrajšane osebe, ki imajo (večje) težave na področju učenja.
Znanja, ki si jih posameznik pridobi v času rednega šolanja, niso dovolj za aktivno uživanje življenja v različnih življenjskih obdobjih, saj se količina informacij v našem okolju nenehno povečuje. Izobraževanje odraslih je tako enakovreden, čeprav v nekaterih pogledih še ne enakopraven, del sistema vzgoje in izobraževanja, predstavlja del celote in ne more biti samo dodatek tega sistema.
Vseživljenjsko učenje in izobraževanje sta zelo pomemben dejavnik pri zmanjševanju razlik med ljudmi. Skupine s posebnimi potrebami imajo slabša izhodišča v primerjavi s povprečno populacijo v družbi, rečemo tudi, da imajo manj priložnosti. Če posebnosti ali posebnih potreb ljudi ne upoštevamo in posameznika ne upoštevamo takšnega kot je, lahko pričakujemo, da bo v izobraževanju zapostavljen, nezadovoljen in posledično neuspešen, kar ga bo odvrnilo od nadaljnjega izobraževanja.V izobraževanju so tako poleg dejavnosti in programov, ki so namenjeni širši ali povprečni populaciji, potrebni tudi posebni programi za določene ciljne skupine uporabnikov.
Lahko branje
Lažje berljiva besedila v literaturi, novicah in drugih publikacijah ter informacije v razumljivi obliki predstavljajo pomemben prispevek v boju proti neinformiranosti in nepismenosti, ki posameznika izključujeta kot enakopravnega člana družbe.
Vsi imamo pravico do informacij, prirejenim našim sposobnostim, prav tako kot imamo pravico kulturne izkušnje in aktivnega sodelovanja v kulturnem toku in razvoju družbe!
Pomen informiranosti, pismenosti in s tem aktivnega sodelovanja v družbenem in kulturnem dogajanju in razvoju je neprecenljiv. Ljudje se danes vsakodnevno srečujemo z več tveganji kot nekdaj, v družbi je povečana stopnja socialne in kulturne negotovosti, prikrajšani posamezniki in skupine pa so stresorjem še dodatno izpostavljeni. Dostop do informacij je za te posameznike in skupine, ki jim rečemo tudi neprivilegirane ali ranljive skupine, tako kot za vsakega drugega državljana ključnega pomena.
Kje smo?
Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje
Podgorje 95
2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu
e-pošta: zavodRISA@gmail.com
mobilni tel.: 040-712-392 (Tatjana) in 041-252-167 (Saška)
Kdo smo?
Direktorica: Tatjana Knapp, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, specializantka pomoči z umetnostjo
Strokovna vodja: Saška Fužir, univ. dipl. socialna pedagoginja
Stalni strokovni sodelavec: Andrej Makuc, prof. slovenščine in primerjalne književnosti
