Povzetek dogajanja 1. dne f3žo

Poudarki iz govorov na svečani otvoritvi

Župan, Zoran Janković, se je pohvalil, da Ljubljana že zdaj velja za mesto, ki je  prijazno starejšim, k temu pa v sredo kot nalašč odpira nov dom za upokojence na Trnovem in varovana stanovanja.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič: medgeneracijsko zastavljen festival je priložnost za spreminjanje gledanja na vlogo starejših in klišeje, ki enačijo starost z obremenjevanjem družbe. Ni res, da ni denarja. Tega je dovolj, le da denarni tokovi tečejo v smeri elit. V času krize gre za ohranjanje dostojanstva, ki je ogroženo.

Predsednica ZDUS, dr. Mateja Kožuh Novak, ki ji je celoten avditorij napolnjene Gallusove dvorane ploskal skoraj po vsakem stavku, ko je brez dlake na jeziku okrcala vlado, potem ko jo je najprej pohvalila dosežke nekaterih ministrskih resorjev, potem pa je rekla: Zelo nas je prizadela včerajšnja odločitev vladne koalicije, ki predlaga parlamentu kot prvi ukrep za zapiranje proračuna delno zamrznitev pokojnin z obljubami, da bo v letu 2011 vse popravljeno. Gospod predsednik Pahor in  gospodje člani vladne koalicije, ki živite v svetu, oddaljeni od vsakodnevnih stisk slovenskega prebivalstva, naj povem še enkrat: 205.000 upokojencev dobiva manjšo pokojnino od 500 evrov,  le petina teh pa ima varstveni dodatek. Ti ljudje bi morali v času recesije dobivati dodatna sredstva, da bi jo lahko preživeli. Bogati in močni pa bi morali biti prvi, ki bi vplačali v državni proračun sredstva za pomoč tem ljudem. Kot je rekel dr. Bučar, : Trgovanje z revščino je žalostno početje. „ (Citat iz govora)

Predsednik vlade, Borut Pahor, častni pokrovitelj festivala, je priznal, da mu po govoru predsednice ZDUS prav nič ne koristijo listki, na katerih ima napisan nekoliko akademsko zastavljen govor. Medgeneracijska solidarnost, je med drugim rekel, je bila eno od vodil pri pisanju proračuna. Vendar se je treba zavedati recesije, v kateri smo zelo ranljivi, mlade generacije pa s skrbjo gledajo na svojo prihodnost. Potrebne bodo nekatere reforme, med njimi tudi pokojninska in razprava o tem se je že začela.

Uro po otvoritvi je imel novinarsko konferenco tudi Karl Erjavec, minister za okolje in prostor, ki je po pojasnjevanju ciljev in nalog tega ministrstva odgovoril tudi v vlogi predsednika Desus na vprašanje, zakaj je njegova stranka odstopila od trdnega stališča, da ne bo dovolila zamrznitve pokojnin. Rekel je, da je bila to edina modra rešitev, kajti: če bi Desus vztrajal, bi Pahor vezal proračun za glasovanje o zaupnici vladi, politična kriza, do izvolitve nove vlade bi trajala najmanj pol leta, kar bi lahko bilo usodno za slovensko gospodarstvo in posledično tudi za pokojnine. To kot prvo. Kot drugo pa, je rekel, da za njim stoji 77.000 upokojencev. Če bi bilo za njim še 540.000 preostalih upokojencev, bi lahko vztrajal. Tako pa sam ne more prevzeti odgovornosti za tiste, ki ga niso volili.

Konferenca 1. dne

Predavatelji, ki jih je vodil dr. Samo Zupančič, so načeli nekaj specifičnih vprašanj ekonomske participacije starejših v družbi. Kot je poudaril vodja dr. Samo Zupančič je to v osnovi razčiščevanje vsiljene dileme zadnjih let o upokojencih kot bremenu družbe ter sprejemanje načela aktivnega staranja, kot ga od Slovenije zahteva EU, gre pa tudi za opozorila na nepotrebne in za družbo škodljive (zakonske) ovire za ekonomsko delovanje upokojencev. Predavanja (izdana bodo v posebnem, recenziranem zborniku) za prvo konferenco so pripravili minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari (ekonomski pomen pokojnin v nacionalni strategiji), Mag. Bernard Brščič (Upokojenci: breme ali prednost za družbo?), Milan Pavliha (Podpiranje aktivnega staranja v EU in Sloveniji), dr. Samo Zupančič (Ekonomska participacija starejših v Sloveniji, Peter Pogačar ( Možne spremembe pokojninskega sistema v SRS) in Tomaž Banovec (Stanovanjska politika do starejših). Med sklepi panelne konference je pomembno sporočilo, da se bo morala država opredeliti do velikega potenciala znanja starejših in velikih možnostih prispevanja starejših k razvoju družbe. Drugi pomemben sklep je opozorilo na zmotno floskulo, da so upokojenci zmagovalci tranzicije. V 10 letih je sistem odvzel upokojencem 10 milijard evrov. Pokojnina ni rezidual, ki se izplača upokojencem šele ko so vse druge skupine izplačane. Pokojnina ni socialna, ampak je lastninska pravica. Kot taka zahteva tudi posebne norme: pravičnost, individualizacijo, fiskalno vzdržnost, preglednost z mikro in makro ekonomskega vidika in politično nevtralnost. Tretji sklep je opozorilo na slabe konotacije besede upokojenec in na pojem aktivno staranje, ki si ga tolmači vsak po svoje. Ko v svetu ljudje prestopijo v pokoj, začnejo tretjo kariero, pri nas pa se na pot aktivnemu staranju postavlja vrsta administrativnih prepovedi in ovir. Delovno pravno zakonodajo bo v tem pogledu treba temeljito spremeniti in preprečiti nadaljnje diskriminiranje, preprečevanje intelektualnega dela in raziskovanja. Slovenija je namreč pred 14 leti sprejela evropsko (EU) in svetovno (WTO) obvezo, da bo omogočala opravljanje storitev fizičnih oseb. Poleg plenarnih predavanj so potekale

TRI OKROGLE MIZE

Skupina A – Zveza društev upokojencev Slovenije je obravnavala pomen dela starejših v nacionalni ekonomiji, moderatorka dr. Mateja Kožuh Novak, ob sodelovanju Rožce Šonc (Pomoč otrokom in vnukom), Mirko Miklavčič (Starejši kot upokojenci), Tomaž Banovec (Starejši kot lastniki hiš in stanovanj), Marija Miladinovič (Starejši kot neformalni negovalci) in Anka Osterman (Prostovoljno delo starejših zunaj doma).

Skupina B – združenje seniorjev Slovenije se je posvetila neizkoriščenim možnostim vključevanja starejših managerjev in strokovnjakov v podporo slovenski družbi, moderator je bil mag. Jožko Čuk ob sodelovanju ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika (Možnosti in priložnosti intelektualnega dela starejših), Saša Geržina (Pozitivni učinki vključevanja upokojenih strokovnjakov na trg dela), Primož Zupan (Zaposlovanje bivših strokovnjakov v javni upravi) in Dušana Kidriča z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Prakse zaposlovanja starejših v Sloveniji in EU).

Sklepi: od lani se ni spremenil poudarek, da je pomanjkanje strokovnjakov omejitveni dejavnik razvoja slovenske družbe in da je bolje izrabiti neizkoriščeni potencial starejših državljanov. Ob dejstvu, da je današnja aktivna generacija preobremenjena s sanacijami in gašenjem tekočih problemov, je aktiviranje sive generacije logičen sklep. Vzorec upokojevanja kaže, da je za večino upokojitev prezgodnja, saj se večina upokoji še pred zakonsko določeno polno upokojitveno starostjo. Splošno zgodnje odhajanje iz aktivnosti povzroča probleme pri tekočem financiranju ne samo pokojninskega sistema, ampak celotnega javnega financiranja. Številne države so že sprejele programe za podaljševanje aktivnosti. V slovenskem programu Strategija varstva starejših je temu posvečeno le malo besed. Sodobne raziskave v tujini niso potrdile stereotipov o starih in njihovi nezmožnosti za adaptacijo na nove okoliščine. Ob primerni pokojnini so starejši pripravljeni delati tudi prostovoljno in brez zaslužka, seveda ne brez povračila stroškov. Sicer pa verjetno bolj kot dohodkovni pogoji na položaj in angažiranost seniorjev vpliva odnos do vključevanja v socialno družbo oziroma izključevanja iz nje. Zanimiv predlog s te okrogle mize je oblikovanje informacijske baze upokojenih strokovnjakov.

Skupina C: – Zdravstvena fakulteta in fakulteta za šport Razpravi o aktivnem in zdravem staranju, ki jo je moderiral dr. France Sevšek, so prispevek dodali dr. Borut Poljšak (Preučevanje procesa staranja – kje je znanost danes), dr. Mojca Jevšnik (Ravnanje z živili doma je lahko dejavnik tveganja za zdravje), Marija Tomšič (ugotavljanje dejavnikov za padec in nasveti za njegovo preprečevanje), Dr. Darja Rugelj (Za ravnotežje specifična vadba), dr. Vojko Strojnik ( fitnes v tretjem življenjskem obdobju) in mag. Silvana Šonc (Vpliv ekonomskih razmer na zdravje starejše populacije).

Sklepi: Raziskovalna dejavnost celostne obravnave staranja večinoma poteka v okviru Zdravstvene fakultete v Ljubljani, fakultete za šport in Bolnišnice Sežana. V zaključkih okrogle mize so strokovnjaki poudarili pomembnost, da starejši ostanejo čim dalj zdravi in aktivni v domačem okolju. Tako lahko še vedno prispevajo k razvoju družbe, stroški zdravstvenih in socialnih storitev pa so manjši. Zato so za starostnike nujni ustrezna telesna pripravljenost, primerno bivanjsko in socialno okolje ter poznavanje principov zdravega življenja. V ta namen je potrebno organizirati možnosti za telesne aktivnosti starejših, druženje in izobraževanje – vse to pod ustreznim strokovnim vodstvom. Naložba se družbi hitro povrne, pozitivna družbena klima pa ugodno vpliva tudi na napredek vseh drugih segmentov družbe.

DROBNARIJE

Park modrih povezav, pod pokroviteljstvom nekaterih ministrstev, si je popoldan ogledal tudi minister Gregor Golobič, ki je v tiskovnem središču imel tudi novinarsko konferenco.

2 KOMENTARJI

Comments are closed.