Prepisan odstavek je 2. člen predloga Zakona o prostovoljskem delu. Zakon sicer čaka na sprejem v Državnem zboru, a to ni tema, o kateri pišem.
V protiutež kapitalistični ujmi, ki ne prizanaša tako družbenemu življenju kot ne medosebnim odnosom, se na zahodu v preteklih desetletjih vse bolj razvija misel prostovoljstva kot neformalne udeležbe v družbi.
Kakor bi lahko rekli, da časi niso namenjeni prostovoljskemu delu, gornje besede prav to zavračajo. Med vojno je mir toliko bolj cenjen, v času lakote hrana pridobi povsem nov (nad)pomen … Tako bo očitno (moralo) prostovoljstvo še lep čas »prispevati k razvoju bolj plemenite, humane in enakopravne družbe«.
Da je to aktivnost, ki bi jo pomisleka priporočili ali celo zaukazali današnji mladini (za katero se bojimo, da iz generacije v generacijo izgublja vrednote, kot so delo, solidarnost, vzajemnost, razpoložljivost), to drži, kajne?
Kaj pa lahko s prostovoljskim delom pridobi starejša oseba? Ali je upokojenec sploh še zmožen pomoči drugim, kakor bi lahko rekli prostovoljstvu?
V Sloveniji se je na tem področju sistematično začelo graditi nekako po letu 2004, ob projektu »Evropska unija – priložnost tudi za starejše«. Seveda pa je prostovoljstvo med starejšimi živelo že prej (dejavnosti raznih društev, druge interesne dejavnosti, …).
Kakšno je stanje danes?
Lahko rečemo, da se starejši pri svojih dejavnostih vse bolj povezujejo. Te dejavnosti so pogostokrat obrnjene navznoter, torej le članom. Prihaja pa tudi do združevanj, kakršno je na primer uspelo Slovenski filantropiji s projektom Sadeži družbe, kjer ustvarjajo in krepijo vezi med mladimi in starejšimi.
Vsekakor ne smemo pozabiti na znanje in izkušnje kot zaklad, ki ga starejši najlažje delijo. Slovenija je po izobraževanju starejših po Študiji o udeležbi starejših v izobraževanju EUROSTAT-a drugem mestu, tik za Avstrijo med osemnajstimi evropskimi državami. Delovanja v smeri prostovoljstva je tu kar precej.
Nekatere od večjih organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom starejših:
- Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
- Centri za socialno delo
- Slovenska filantropija
- Prostovoljski program Človek za druge
- Domovi starejših občanov
- Skupine za samopomoč
Danes so starejši prostovoljci pomemben člen. Mnogi izmed njih pravzaprav že vse življenje živijo s prostovoljstvom in so zato nezamenljiv vir izkušenj in informacij.
Katera prostovoljska dela lahko opravlja starejša oseba?
- Nekateri, še dovolj vitalni, pomagajo svojim šibkejšim vrstnikom.
- Mnogi s svojim socialnim čutom pomagajo zapostavljenim v družbi preko anonimnih telefonov, svetovalnic, obiskovanjem na domu, itd.
- Zaradi svojih izkušnjah lahko pomagajo otrokom. Pomoč je možna že od vrtca naprej, spremljanja na cesti, pri rehabilitaciji …
- Prostovoljstvo v kulturi, izobraževanju, kjer imamo projekte, ki sicer niso finančno rentabilni.
