V razvitih deželah, kamor naj bi spadala tudi naša država, zavzema populacija nad 60. letom okrog četrtino prebivalstva. Čez 30 let naj bi bila to že tretjina. Posledica tega je porast civilizacijskih ali starostnih bolezni, med katere spadajo tudi težave zaradi staranja kože.
Spremembe kože v starosti
Pri starajoči se koži se njene naloge počasi zmanjšujejo. Tako lojnice kot znojnice proizvajajo manj izločkov. Zaradi tega manjkajo substance za izgradnjo hidrolipidnega zaščitnega in dovolj kislega plašča. Tudi substanc, ki so sposobne vezati vodo (med njimi je največ uree), je vse manj
Stara koža je manj elastična, nagnjena k tvorbi gub, izsuševanju in srbenju. Pigmentacija kože postane neenakomerna in pri udarninah ali drugih poškodbah hitreje nastanejo modrice. Taka koža potrebuje posebno intenzivno nego, ki lahko omili posledice pomanjkanja vlage in lipidov (maščob). Stara koža je tanjša, prehod med usnjico (spodnja plast kože) in povrhnjico (zgornja plast kože) je vse manj razgiban. Vezivno tkivo izgublja svoja vlakna in sposobnost vezave vode. Tudi znotraj celic je vse manj vode.
Posledica tega je manjša obrambna sposobnost kože. Potencialni alergeni, mikroorganizmi in druge škodljive snovi lažje vdrejo v kožo, povzročajo alergije, infekcije, ekceme, srbenje in vnetja.
Mikroorganizmom je všeč sladko
V starosti narašča tudi možnost zvišanja sladkorja v krvi. Če je le ta povečan, se adekvatno poveča tudi vrednost sladkorja v koži. Koža je še dodatno izsušena, srbi in se rahlo rumeno obarva. Najbolj dovzetna je taka koža za glivično obolenje s Candido, pa tudi s stafilokoki in kvasovkami, saj se v takem miljeju lažje razmnožujejo.
Nega
Pri izsušeni koži je uree v koži tudi do 50 % manj kot v normalni mladi koži. Priporočljivi so topični pripravki z ureo (do 10 %), da se izboljša sposobnost vezave vode. Pomembna je uporaba mazil in losjonov tipa v/o. Na koži povzročijo zaščitni maščobni film, ki otežuje izgubo vode in pomaga pri rehidratiziranju kože.
Pozorni moramo biti pri umivanju kože. Ker se pri vsakem umivanju iz kože spirajo pomembne kožne maščobe (lipidi) in vlažilni faktorji, tuširanje ali kopanje ne sme biti prepogosto. V kolikor se osebe glede na obolenje srca in ožilja lahko in smejo kopati (ne prepogosto!), lahko uporabljajo oljne kopeli, ki jih sicer priporočamo pri občutljivi koži, nevrodermitisih,… Pogosteje se starejše osebe tuširajo, ker je ta način umivanja zanje tudi lažji. Izbira sredstev za tuširanje je pri tem zelo pomembna. Uporabljana sredstva za umivanje morajo kožo mastiti, blažiti srbenje in imeti morajo primeren pH faktor.
Svetovanje
Na problematiko suhe stare kože vse prepogosto gledamo le s kozmetičnega vidika. Za vsakodnevno dobro počutje, ublažitev srbenja in profilakso ekcemov moramo storiti nekaj več. Poiščite strokovni nasvet v svoji lekarni!
