Ste že kdaj čakali pred semaforjem, čeprav na cesti skoraj ni bilo prometa? Ali pa se vam je zelena luč ugasnila, še preden ste prišli na drugo stran? Na takšne težave opozarjajo prometni strokovnjaki, ki želijo slovenska križišča narediti varnejša in prijaznejša do pešcev. Še posebej pomembno je to za starejše in ljudi, ki težje hodijo.
Semaforji naj bi skrbeli za varnost vseh udeležencev v prometu. Toda v nekaterih slovenskih mestih so nastavljeni tako, da imajo pešci za prečkanje premalo časa, na zeleno luč pa morajo čakati predolgo.
Na to opozarja Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), ki je začela kampanjo z zanimivim imenom Semafor brez for. Z njo želi opozoriti na neustrezne nastavitve semaforjev v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih slovenskih krajih.
Za starejše je lahko prečkanje ceste pravi izziv
Predstavljajte si, da z nakupovalno vrečko ali s pomočjo palice prečkate široko cesto. Zelena luč se prižge, vi stopite na prehod, a že po nekaj korakih začne utripati oziroma se prižge rdeča.
Takšne situacije lahko povzročijo nelagodje, občutek naglice in strah, čeprav bi moralo biti prečkanje ceste nekaj povsem običajnega.
Še posebej so problematični semaforji, pri katerih:
- je treba za zeleno luč obvezno pritisniti na tipko,
- pešci na zeleno čakajo zelo dolgo,
- zelena luč gori prekratek čas,
- avtomobili dobijo zeleno luč pred pešci, zato lahko že zavijajo, ko pešci šele začenjajo prečkati cesto.
Vse to je lahko še posebej neprijetno za starejše, gibalno ovirane ljudi in tiste, ki hodijo počasneje.
V Mariboru so nekateri pešci rdečo luč prečkali pogosteje kot zeleno
Kako problematični so lahko semaforji, je pokazala analiza v Mariboru.
Na prehodih, kjer morajo pešci za zeleno luč pritisniti na tipko, so raziskovalci zabeležili skoraj dvakrat več prečkanj pri rdeči luči kot na prehodih, kjer pritisk ni potreben. Na enem izmed opazovanih prehodov je pri rdeči luči cesto prečkalo približno 80 odstotkov pešcev.
Strokovnjaki opozarjajo, da razlogov ne gre iskati samo v vedenju posameznikov, temveč tudi v prometni ureditvi, ki ni prilagojena dejanskim potrebam ljudi.
V Ljubljani 99 sekund čakanja, nato pa 9 sekund za 12-metrski prehod
Kot poroča 24ur.com, so v Ljubljani problematiko neprimerne ureditve semaforiziranih križišč za pešce in kolesarje predstavili na enem takih mest – na križišču Staničeve in Samove ulice. “Ob 11. uri je treba za prečkanje cestišča počakati vsaj 99 sekund, kar je 39 sekund več, kot priporočajo splošne usmeritve za hojo in kar 50 sekund več, kot ugotavljajo raziskave, da je razumen čas čakanja na zeleno luč. Zeleni signal je nato dolg 9 sekund, prehod pa je širok 12 metrov. Splošne smernice za hojo priporočajo, da je za vsak meter širine vsaj eno sekundo prižgana zelena luč,” je opisala Špela Berlot Veselko, koordinatorka koalicije in direktorica CIPRE Slovenija.
Koliko časa bi morali imeti za varno prečkanje?
Koalicija opozarja na nacionalne usmeritve za urejanje infrastrukture za hojo, po katerih bi morali semaforji upoštevati tri pomembna načela:
- Največ 60 sekund čakanja. Pešcem na zeleno luč ne bi bilo treba čakati več kot eno minuto.
- Dovolj dolg zeleni interval. Zelena luč naj bi svetila vsaj eno sekundo za vsak meter dolžine prehoda. Če je prehod dolg 12 metrov, to pomeni najmanj 12 sekund zelene luči.
- Pešci dobijo prednost. Zelena luč za pešce naj bi se prižgala dve do tri sekunde pred zeleno lučjo za vozila, ki lahko prečkajo njihovo pot.
Strokovnjaki poleg tega predlagajo, da bi pešci in kolesarji zeleno luč dobili tudi brez obveznega pritiska na tipko.
Takšne spremembe ne zahtevajo nujno dragih gradbenih posegov. Marsikje bi bilo mogoče promet urediti že s spremembo nastavitev semaforjev.
Varnejši semaforji lahko preprečijo nesreče
Izkušnje iz tujine kažejo, da lahko že manjše spremembe bistveno izboljšajo prometno varnost.
Raziskave iz ZDA, na katere se sklicujejo organizatorji kampanje, kažejo, da lahko predčasni prižig zelene luči za pešce na semaforiziranih križiščih zmanjša število trkov za do 60 odstotkov.
Tudi v Sloveniji poznamo dobre primere. Na Vodnikovi cesti v Ljubljani, pri bolnišnici dr. Petra Držaja, semafor po pritisku na tipko zelo hitro omogoči prečkanje. Marko Peterlin, vodja projektov na IPoP: “V le nekaj sekundah se prometni tok avtomobilov ustavi in pešcu se nemudoma odpre prosta pot.” Kot primer dobre prakse je navedel tudi Nizozemsko, kjer je priporočen najdaljši čas čakanja pešcev pri rdeči luči 30 sekund. “Ravno zato, ker so ugotovili, da pešci pri dolgem čakanju začnejo tvegati in prečkajo cesto pri rdeči luči. To država nadgrajuje z inteligentnimi semaforji in visokotehnološkimi rešitvami, ki niso fiksne in ne delujejo po strogih ciklih, ampak zaznavajo promet in se sproti prilagajajo.”
Pomembno sporočilo strokovnjakov je, da morajo biti semaforji prilagojeni ljudem, ne samo pretočnosti avtomobilskega prometa.
Vas moti semafor v vašem kraju? Sporočite!
V okviru kampanje Semafor brez for lahko pri izboljševanju prometne varnosti sodeluje prav vsak.
Organizatorji namreč zbirajo informacije o semaforjih, pri katerih pešci predolgo čakajo, imajo premalo časa za prečkanje ali se srečujejo z drugimi nevarnimi oziroma neprijetnimi ureditvami.
Če poznate takšen semafor, ga lahko označite na interaktivnem zemljevidu:
Označite problematičen semafor na zemljevidu
Zbrane informacije bodo organizatorji analizirali in jih posredovali občinam, ki so pristojne za izboljšave. Več o kampanji si lahko preberete na spletni strani Semafor brez for.
Varna hoja po mestu ne bi smela biti tekma s časom. Ne glede na starost ali hitrost hoje bi moral imeti vsak dovolj časa, da cesto prečka mirno, varno in brez nepotrebnega hitenja.
Vir: Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), sporočilo za medije, 22. oktober 2026.
Urednica portala MojPrihranek.si