Koliko prihrankov naj pretvorimo v plemenite kovine? Rekordne cene odpirajo stara vprašanja
Zlato je aprila 2025 preseglo prvič v zgodovini presegla mejo 3500 dolarjev (3045 evrov), kar je dobrih 31 % višje kot na novega leta dan. Povečana gneča pred trezorji in več spletnih naročilih sta verjetno logična posledica. Toda vzpon plemenite kovine ni presenečenje: centralne banke krepijo rezerve, geopolitične napetosti se stopnjujejo, inflacija vztraja. Toda ali se danes splača pretvoriti prihranke v zlato? In koliko sploh vložiti?
Zakaj sploh razmišljati o zlatu?
Prednosti:
- Nizka korelacija z delnicami in obveznicami ➜ ublaži nihaj portfelja.
- “Varno pribežališče” v krizah; centralne banke aktivno kupujejo.
- V Sloveniji ni DDV in ni davka na kapitalski dobiček: Naložbeno zlato (kovanci/palice čistine ≥ 995 ‰) je oproščeno DDV; dobiček fizičnih oseb pri prodaji pa ni obdavčen z davkom na kapitalski dobiček.
- Zaščita pred valutnimi in političnimi tveganji.
Slabosti:
- Skromen dolgoročni realni donos; delnice praviloma prekašajo.
- Visoka kratkoročna volatilnost (t.j. stopnja, s katero cena delnice v določenem obdobju narašča ali pada).
- Stroški hrambe in zavarovanja (fizično zlato).
- Tveganje nakupa pri rekordnih cenah.
Koliko prihrankov nameniti zlatu?
Neodvisni finančni svetovalci se največkrat strinjajo: 5 – 10 % celotnega osebnega premoženja v zlatu zadostuje za diverzifikacijo, ne da bi občutno zmanjšali dolgoročni potencial rasti portfelja. Konservativnejši vlagatelji gredo do 15 %, redko več.
Mlajši, dolg horizont, visoko tveganje:
- priporočeni delež zlata do 5 %;
- delnice ponujajo višji pričakovani donos.
Uravnotežen profil (30 – 60 let):
- priporočeni delež zlata 5 do 10 %;
- zanesljiv »hedge« brez velikega oportunitetnega stroška.
Pred upokojitvijo, konservativen:
- priporočeni delež zlata 10 do 15 %;
- večja zaščita pred tržnimi šoki.
Primer: Če gospodinjstvo razpolaga s 3000 € likvidnih sredstev in cilja na 8‑odstotni delež, bi v zlato usmerilo približno 240 €. Pametno je nakup razdeliti v več manjših tranš (npr. šest mesečnih vplačil po 40 €), da se povpreči vstopna cena.
Kdaj kupiti zlato in kdaj NE kupovati?
Kupujte, če:
- že imate 3-6 mesecev varnostne rezerve,
- ste odplačali visokoobrestne dolgove,
- ciljate na vsaj petletni horizont.
Počakajte, če:
- bi za nakup morali vzeti kredit,
- delež zlata že presega 15 %,
- boste denar potrebovali v naslednjih 12 mesecih.
Kako kupiti zlato
Fizično zlato
Kupujte pri uveljavljenih domačih trgovcih (npr. Moro, Elementum, Zlatarna Celje …). Izberite kovance in palice LBMA‑akreditiranih kovnic (Münze Österreich, Perth Mint). Preverite strošek hrambe.
Borzni skladi (ETF/ETC)
ETF‑ji, kot sta Xetra‑Gold in GLD, ponujajo visoko likvidnost in nižje stroške vstopa. Primerni so, če želite hitro prodajo ali manj logistike s fizičnim zlatom.
Varčevalni programi (DCA)
Večina ponudnikov omogoča mesečne vplačila že od 50 €. Gre za strategijo povprečenja zmanjša tveganja napačnega »timinga«. Pri možnosti mesečnih vplačil preverite, kolikšna je provizija ponudnika in strošek vodenja vašega ‘računa’.
Pogled naprej
Zlato že več kot pet tisočletij ohranja status hranilca vrednosti. Čeprav nobena preteklost ne zagotavlja prihodnosti, je logika ostaja: plemenita kovina ni orodje za hiter zaslužek, temveč polica zavarovanja proti presenečenjem—monetarnim, gospodarskim ali političnim.
Kdor danes vstopa, naj to stori premišljeno: najprej poskrbi za likvidno rezervo in dobro razpršen portfelj, nato pa naj 5–10 % premoženja pretopi v zlato. Tako bo noči prespal mirneje, tudi če bodo trgi znova poskočili—v eno ali drugo smer.
Opomba: Članek ni finančni nasvet. Pripravljen je na podlagi javno dostopnih podatkov o gibanju cen zlata (London Bullion Market Association, april 2025), poročilih centralnih bank ter slovenski davčni zakonodaji (ZDDV‑1, ZDoh‑2). Za natančnost pri investicijskih odločitvah poiščite strokovni finančni nasvet.
Urednica portala MojPrihranek.si
