Pisalna miza – ubijalka zdravja

Ste več ali manj – zmeraj – utrujeni? Nič ne recite. In ob vseh naštetih problematičnih napol bolezenskih znakih ste takšen ali drugačen pisarniški delavec oz. ti. »pisarniški pacov«? Skratka, za vašo delovno mizo presedite tudi 80 odstotkov svojega delovnega časa? Ne lažite. Priznajte si. Tam ste, za tistim lesenim kosom pohištva, ure in ure čepite tam za svojim računalnikom, tu in tam dvignete telefon, za kratke odmore nikakor ni prave volje, še za malico vam včasih zmanjka časa. In tako delate iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto. Pa vam še to ni dovolj. Tako lahko počnete celo desetletje, tudi dva, če – po čudežu – še niste začutili prave bolečine, težav. Vaše telo pa medtem trpi, potrpežljivo je zmeraj manj, ker ve, da tako ne bo šlo v nedogled. Nekaj bo treba spremeniti. Zakaj? Zaradi zdravja. Vašega zdravja. Ste se mu pripravljeni odreči? Ali pa bi mogoče vendarle pomagali svojemu telesu, da bosta še dolgo složno živela v medsebojni odvisnosti?!

Delovno okolje, nekaj nasvetov:
– Zelo priporočljivo je, da je delovna površina velika vsaj 160 krat 80 centimetrov. Zavedati se je namreč treba, da mnogokrat na mizi nimamo le računalnika in monitorja, ampak polno dodatnega razno raznega papirja, dokumentov, priročnikov, telefon, printer, mogoče celo skener, pisarniški material, mini zvočnike, slike najbližjih in še kakšno dodatno kramo.
– Tudi pomanjkanje prostora pod mizo nas, pa če se mi tega zavedamo ali pa tudi ne, zelo ovira pri delu, ob tem pa trpi še naše zdravje. Če imamo npr. pod mizo računalniški stolp, električno in drugo »kablovje« pa še morebiti koš za smeti, to ni dobro za naše noge. Krčili jih bomo, raztezali nikakor.

Računalniški stol. Primer. Ker za računalnikom presedim skorajda 24 ur na dan, sem si omislil drag, odličen računalniški stol. Pa mislite, da se sedaj kaj bolje počutim. Figo. Sedim namreč – skorajda zmeraj – napačno. Pa čeprav vem, kakšna je pravilna drža (pravi koti in podobno). Po nekaj minutah se ta drža nezadržno spremeni v črko C, ki počasi ubija mojo hrbtenico. Se mi smejite? Koliko od vas, od vaših sodelavcev, pa pravilno sedi? Kaj pa žoge za sedenje, so te res odlična izbira? Citiral bom odstavek iz Dela, vi pa si mislite svoje: »Žoge za sedenje ali stoli, na katerih klečimo, so sicer dobra sprememba, ne morejo pa postati trajno nadomestilo za stol. Nimajo namreč naslonjala za hrbet in niso stabilni. Zato se lahko prav kmalu zalotimo, da na njih sedimo z zgrbljenim hrbtom.«

– Sam pesimizem veje iz tega prispevka, pravite? Priznam, bom skušal malo omiliti celotno zadevščino in bom izrekel čarobno besedo. To pa je: GIBANJE. Ljudje božji, vem, da je težko, vendar se moramo občasno premakniti iz naših »zacementiranih položajev«. Vsaj na eno uro je treba malo vstati, se malo pretegniti, saj ni treba ravno telovaditi, če vam je nerodno pred sodelavci. Ampak, še enkrat, izredno važno je, da pogosto spremenimo navajeno držo. Pojdite na stranišče, osvežite se, ali pa pojdite na kozarec soka, ali pa tu in tam na kavico. Telo vam bo zelo hvaležno.

Kaj pa lahko storimo za svoje oči? In kje delamo največje napake?
– Ne skoparite, ko kupujete monitor. 100 evrov več in dobili boste mnogo boljši monitor: imel bo visoko ločljivost, veliko gostoto točk in dobro frekvenco osvetlitve slike.
– Ekran monitorja postavite, če je mogoče, pravokotno na okno. Svetloba vam naj pada z leve strani, najslabše je, če je okno za monitorjem ali pa za vašim hrbtom. Priporočena osvetljenost delovnega okolja za delo z računalnikom je manjša, kot je običajno za pisarniške prostore, če je svetloba premočna, si obvezno pomagajte s senčili. Če potrebujete namizno luč, naj ta sveti na delovno površino, nikakor pa ne na monitor ali pa direktno v vaše oči.
Monitor naj bo od vaših oči oddaljen vsaj pol metra, idealno je, če se nahaja v razdalji 60 do 90 centimetrov od vaših oči. Dobro je tudi, če monitor gledamo »zviška«, torej, da gledamo dol in ne gor. Samoumevno je tudi, da ne samo vaša mama, ampak tudi vaše oči trpijo, če so na monitorju (mastni) madeži.

– V reviji Viva je strokovnjakinja dr. Miriam Zagernik Mihelčič zapisala: »Med delom za ekranom je zelo pomembno mežikanje, saj omogoči vlaženje roženice ter prepreči, da bi se izsušila ali razdražila. Študije so pokazale, da med delom za ekranom mežikamo približno petkrat manj kot sicer. Solze zato prej izhlapijo in povzročijo suhost oči. Zrak v pisarniških prostorih je običajno suh, kar je dodaten razlog, da so oči še bolj suhe. Tovrstne težave boste omilili z zavestnim mežikanjem, vlaženjem zraka in pitjem zadostnih količin vode. Po potrebi uporabljajte umetne solze v obliki kapljic, gelov ali razpršilcev za oči.« Ob tem naj dodam, da se je prav to zgodilo tudi meni in moram zato pred spanjem oči »zalivati« z gelom »vis med«. Neprijetno, prav zares, vam povem.
– Zato raje občasno delajte enostavne vaje. Na vsakih 30 minut poglejte stran od ekrana in pogled fiksirajte na oddaljen predmet. Druga vaja se imenuje »osmica«: z očmi 7-krat sledite zamišljenim obrisom ležeče in stoječe osmice. Zatem z očmi obkrožite namišljeni krog, in sicer 3-krat v desno in 3-krat v levo.
– Ob koncu naj dodam, da zdravniki zelo priporočajo preventivni pregled pri kolegu okulistu. Na pregledu namreč oftalmologi ocenijo ostrino na daljavo in bližino (po domače – ugotovijo, ali potrebujete očala). Z očali pa se vam vid nikakor ne bo (drastično) slabšal.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.