V nadaljevanju si lahko preberete celoten govor predsednika parlamenta, Pavla Gantarja:
Spoštovani gostje, cenjene udeleženke in udeleženci 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje, veseli me, da vas lahko pozdravim na odprtju jubilejnega, že 10. Festivala za tretje življenjsko obdobje. V teh desetih letih se je demografska podoba slovenske družbe precej spremenila. Priče smo naraščanju deleža starejšega prebivalstva, razpadanju medgeneracijske povezanosti in širitvi medgeneracijske solidarnosti. To je posledica sprememb v sistemu družbenih vrednot in v življenjskem slogu.
Staranje prebivalstva je postalo neizbežna značilnost in velik razvojni izziv sodobnega razvitega sveta, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. Staranje je sestavni del življenja, je vse-življenjski proces, ki mu nihče ne more ubežati, je preprosto življenjsko dejstvo. Kljub temu se v razvitih družbah zahodnega tipa še vedno precej težko sprijaznimo in soočamo s staranjem in starostjo, kot bi še vedno veljalo, da je starost nekakšna “družbena smrt”.
V resnici že dolgo ni več tako; podaljševanje življenjske dobe, višanje kakovosti življenja, napredek medicinske in drugih znanosti, vse pestrejša ponudba razvejanih podpornih storitev za starejše omogočajo dejavno preživljanje tretjega življenjskega obdobja vse širšemu krogu ljudi. Na drugi strani pa je še vedno trdno zakoreninjeno malikovanje mladostnega videza kot osrednjega kanona lepote ter poveličevanje “večne mladosti in vitalnosti”. Tudi v tem tičijo razlogi za to, da starejša generacija ni v celoti in polnovredno vključena v javno življenje.
Pa vendar je lahko tretje življenjsko obdobje prav tako – kot vsa druga obdobja v življenju – ustvarjalno, izpolnjujoče in navdihujoče. Z odločnejšim in sistemsko podprtim vključevanjem generacije tretjega življenjskega obdobja v različne sfere družbenega življenja pridobiva družba kot celota, vse generacije se lahko druga od druge česa naučijo in medsebojno plemenitijo lastne izkušnje. Tako se poglablja medsebojno razumevanje in krepi družbena solidarnost.
Spoštovani, mlada, srednja in tretja generacija sestavljajo nedeljivo družbeno celoto. Sodoben način življenja in hiter, skoraj brezglavi, tempo generacije med seboj ločuje in s tem ovira posameznika pri njegovi osebnostni in socialni rasti. Posledica tega so med drugim tudi predsodki in stereotipi, ki otežujejo medsebojno razumevanje in zmožnost medgeneracijskega sožitja. Brezobzirna tekma in hlastanje za dobičkom pa je zmožnost medgeneracijskega sožitja in solidarnosti še poslabšala. V sobivanje generacij je vnesla nemir, saj je etične norme in moralne vrednote, kot so odgovornost, poštenost, solidarnost in skromnost, povsem potisnila na stran ter povzdignila lastnosti, ki jih civilizacijsko zavračamo in preziramo.
Obstoj, stabilnost in razvoj vsake družbe temelji na medgeneracijski stabilnosti, saj nezmožnost solidarnosti in sodelovanja ter teptanje etičnih načel in vrednot vse pogosteje vodijo v socialno izključenost in celo revščino. Žrtve revščine so pogosto prav starejši, ki niso več polno vključeni v trg dela in so preživetveno odvisni od skromnih pokojnin ter lastnih prihrankov. Tega se zaveda tudi Evropska unija, ki je letošnje leto razglasila za Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. S tem je jasno pokazala, da nas na tem področju čaka zahtevno delo.
Za doseganje ciljev dejavnega in kakovostnega staranja şo vzdržen pokojninski sistem, široko dostopne in kakovostne zdravstvene storitve ter razvejana socialna oskrba sicer nujno potrebni, vendar ne zadostujejo. Potrebujemo tudi nove politike, ki bodo spodbujale medgeneracijsko solidarnost in sodelovanje ter preprečevale nastajanje in poglabljanje medgeneracijskih konfliktov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je medgeneracijska solidarnost dvosmerni proces, ki ne pomeni le solidarnosti mladih do starejših, temveč tudi solidarnost starejših do mladih, ki tudi zaradi neizprosne recesije postajajo ujetniki brezperspektivne prihodnosti.
Spoštovani, za enakovredno vključevanje starejših v družbo potrebujemo dejavno sodelovanje vseh družbenih skupin, strpnost in dialog vseh generacij, pomoč organizacij civilne družbe ter podporo države. Verjamem, da zmoremo z jasno voljo, povezovanjem znanja in izkušenj ter skupnim delovanjem v duhu medgeneracijskega sodelovanja in sobivanja prispevati k zmanjšanju materialne revščine in socialne izključenosti starejših ter s tem tudi k duhovni obogatitvi mlajše generacije.
Festival za tretje življenjsko obdobje je nedvomno odličen prostor za iskanje novih in izvajanje obstoječih rešitev ter programov medgeneracijskega sodelovanja.
Obenem so raznolike vsebine vašega Festivala dobra podlaga in izhodišče za nov medgeneracijski sporazum, zato ga podpira tudi aktualni koalicijski sporazum.
V posebno zadovoljstvo mi je bilo spremljati nastajanje slovenskega medgeneracijskega gibanja, ki je spodbujen prav prek izkušenj Festivala. Verjamem, da predstavlja Listina o gibanju za medgeneracijsko sodelovanje v Sloveniji odlično dobro izhodišče za premislek, kako naprej in legitimno obliko zastopanja interesov starejše generacije.
Ob tem želim spomniti še na eno dejstvo, da namreč lahko k medgeneracijskemu sožitju največ pripomore vsakdo izmed nas. Z zoperstavljanjem negativnemu dojemanju staranja in starosti, s poudarjanjem dostojanstva in krepitvijo moči starejših ter s poglabljanjem medsebojne solidarnosti se lahko učinkovito odzovemo na obstoječe socialno in demografsko stanje ter tisto, kar je na prvi pogled demografski izziv današnjega dne spremenimo v jutrišnjo priložnost.
Hvala za pozornost in obilo uspehov tudi v prihodnje.
