Pokojninska reforma iz leta 1999 je deloma okrepila vidik aktuarske pravičnosti, npr. podaljšanje obračunskega obdobja iz povprečja najboljših 10 let na 18 let, vendar je z uvedbo nekaterih drugih ukrepov spodkopala zavarovalno naravo slovenskega pokojninskega sistema. Zloglasna je uvedba državne pokojnine, ki je v posmeh vsem starostnim in invalidskim upokojencem ker ni pogojena z vplačanimi prispevki. Posledično so pokojnine na slovenskem prepogosto razumljene kot miloščina, ki jo iz svoje dobrohotnosti kot socialni transfer izplačuje država.
Takšno umevanje je napačno, pokojnina utemeljena na vplačanih prispevkih je lastninska pravica in zahteva najvišjo stopnjo ustavnopravne zaščite.
Slovenski pokojninski sistem je zaradi mešanja socialnih transferjev in pokojnin nepregleden in inkriminira celotno slovensko upokojenstvo. Ohranjanje statusa quo je posledično nevzdržno.
Idealen pokojninski sistem bi moral temeljiti na načelih pravičnosti, fleksibilnosti upokojevanja, fiskalni vzdržnosti, preglednosti in politični nevtralnosti, ki jih sedanji sistem slabo udejanja.
Smiselna bi bila reforma v dveh korakih. Prvi korak je očiščenje ZPIZ-a vseh izdatkov, ki so po svoji naravi socialni transfer, socialne in ne lastninske pravice. Drugi korak pa je vpeljava tako imenovanega sistema virtualnih pokojninskih računov.
Sistem združuje lastnosti dokladnega pokojninskega sistema in naložbenega sistema s kapitalskim pokritjem. Virtualni pokojninski računi omogočajo večjo individualizacijo dokladnega sistema, saj se podobno kot pri sistemu naložbenega pokojninskega zavarovanja na individualnih pokojninskih računih beležijo vplačani pokojninski prispevki. A vplačani pokojninski prispevki niso namenjeni nakupu vrednostnih papirjev, ampak se podobno kot pri dokladnem pokojninskem sistemu takoj izplačajo kot pokojnine obstoječim upokojencem. Akumulirano stanje na virtualnem pokojninskem računu, bi se lahko obrestovalo po realno pozitivni obrestni meri in predstavljalo obveznost države do bodočega upokojenca.
Sistem virtualnih pokojninskih računov tako prinaša najboljše iz obeh svetov. Omogoča prehod k popolni aktuarski pravičnosti dokladnega sistema, saj je odmerjena pokojninska anuiteta ob začetku upokojitve odvisna zgolj od akumulirane vrednosti prispevkov.
Na ta način je odpravljeno nezaželeno medspolno, znotrajgeneracijsko in medgeneracijsko prerazdeljevanje. Pokojninska reforma, ki bi ob ustrezni institucionalni ureditvi predvidela uvedbo individualnih virtualnih pokojninskih računov, bi bila nedvomno velik korak v smer uresničitve normativnih načel idealnega pokojninskega sistema.
