Parfume pogosto primerjajo s simfonijo, kjer med seboj v kompleksni harmoniji sodeluje vrsta različnih instrumentov. Sestavljeni iz velikega števila vonjev, tudi več sto, ki so med seboj v različni dinamiki. Zgornje note so začetne in torej tiste, ki jih pri parfumu najprej zaznamo. Vonjamo jih le nekaj minut, saj hitro izhlapijo. Srednje note se medtem razvijajo najmanj petnajst minut in trajajo do štiri ure, medtem ko spodnje note, ki so osnove parfuma, trajajo najdlje.
Pomembno je tudi, da razlikujemo med različnimi jakostmi vonja. Pod oznako parfum radi vržemo vse različice dišečih vodic, a razlika med na primer kolonjsko vodo in parfumskim ekstraktom ne bi mogla biti večja. Kolonjska voda (Eau de Cologne) je najšibkejša od vseh parfumskih mešanic, saj vsebuje le okoli 3 odstotke parfumskega ekstrakta, ostalo pa je alkoholno-vodna baza. Toaletna voda (Eau de Toilette) je malce močnejša, saj vsebuje med 3 in 8 odstotki ekstrakta, medtem ko parfumska voda (Eau de Parfum) vsebuje med 10 in 15 odstotki ekstrakta. Ekstrakt sam je seveda najmočnejši in najdražji od vseh, saj je koncentracija parfuma v njem tudi do 50-odstotna.
Dišave sicer niti pod razno niso nadomestek za higieno, niti nam ne morejo pričarati karakterja, ki ga nimamo. Parfumi lahko zgolj poudarijo našo osebnost in postavijo piko na i našemu osebnemu vonju. Znanstveniki trdijo, da na svetu razen enojajčnih dvojčkov ni dveh ljudi, ki bi imela enak vonj. Vsak človek ima svoj specifičen in individualen vonj, ki naj bi bil celo natančnejši kot prstni odtis.
Ste vedeli, da je voh evolucijsko najstarejši čut in tudi najbolj zapleten? Človek ima pravzaprav zelo dobro razvit voh, a vseeno imajo psi veliko bolj občutljive smrčke, prekašajo pa nas tudi številne žuželke. Vonjamo le hlapljive snovi, če hlapi pridejo do naše vohalne sluznice, v kateri so vohalne čutnice in čeprav so te zelo občutljive, ob daljši izpostavljenosti kakšnemu vonju otopijo (zato na primer sčasoma v zaprtem prostoru ne zaznamo kakšnega vonja, pa čeprav je močan).
Vohalna sluznica se nahaja v zgornjem delu nosne votline. Če je prevlažna ali presuha, je manj občutljiva in verjetno ni potrebno posebej poudariti, kakšno škodo ji zadaja kajenje, kajne?
Vohalni receptorji, s katerimi zaznavamo vonjave, sicer niso le v nosu, ampak tudi v modih in spermijih. Moške spolne celice namreč dolgo pot do ženskih jajcevodov preplavajo s pomočjo kemične komunikacije – spermiji pravzaprav sledijo neki obliki vonja, ki ga po najnovejših znanstvenih dognanjih oddaja jajčece oz. celice, ki ga obdajajo. Kombinacijo vonjav v jajcevodu, ki nagovarja receptor za vonj spermijev, so strokovnjaki primerjali z vonjem šmarnic. Le kdo bi si mislil, da so vsega krive šmarnice …
Kljub temu pa najbolj priljubljen vonj ni tisti, ki ga oddajajo šmarnice, ampak vanilija. V ZDA so namreč opravili raziskavo, katere rezultati so pokazali, da je večini ljudi najbolj pri srcu sladek vonj vanilije. To seveda ne pomeni, da se morate sedaj utopiti v tej dišavi in si tako pridobiti plus točke pri ostalih nosovih. Vedno morate ostati zvesti svojemu okusu, saj boste šele takrat, ko boste zadovoljili svoj nos, lahko ugajali tudi drugim. Samozavest, podčrtana s pravim parfumov, je neustavljiva.
