V še daljšem obdobju se bosta enaki tendenci nadaljevali: vedno več bo starih, vedno manj bo mlajših . Socialne in ekonomske posledice novih prebivalstveni razmerij so bile že dostikrat opisane. Če se nič posebnega ne naredi, če bi se sedanji vzorci dela, obnašanja, financiranja, socialne organiziranosti nadaljevali, bi na vsakem od teh področij slej kot prej zašli v težave. Nekatere bi bile tako velike, da bi jih brez pomisleka lahko primerjali s sedanjo finančno oz. ekonomsko krizo.
Čas teče vsem enako, staranje pa je od človeka do človeka različno. V vsakem primeru se po vrhuncu, ki je spet od posameznika do posameznika dosežen v različni starosti, z leti nekatere človekove zmožnosti zmanjšujejo in pripravljenost na novo spreminja. Po šestdesetem letu so ta dejstva vidna tudi “brez očal”.
Vendar vzorec upokojevanja kaže, da se večina ljudi upokojuje v času nekoliko pred zakonsko določeno polno upokojitveno starostjo. To pa pomeni, da je s stališča še ohranjenih kompetenc stvarna upokojitev za nekatere mogoče prepozna, za večino ljudi pa je prezgodnja.
Fizično in kognitivno so novi upokojenci še dovolj zmožni, da bi lahko bili koristno aktivni, vendar se jih večina raje kot za nadaljevanje aktivnosti odloča za upokojitev.
Vseh vzrokov in posledic prehoda v upokojitev v odvisnosti od institucionalnega okolja, značilnosti zadnje zaposlitve, zdravja pred upokojitvijo, ne poznamo dovolj podrobno. Enako tudi ne vemo za posledice na zdravje po upokojitvi, za življenjsko raven in splošno počutje.
Posebna skupina, ki ob danem vzorcu upokojevanja zapušča aktivnost s še dovolj velikimi kompetencami, so strokovnjaki – veščaki na področjih, kjer so delali in se razvijali dalj časa in v različnih – včasih zelo zapletenih okoliščinah.
Za delovno okolje iz katerega odhajajo v pokoj, pomeni njihov odhod iz aktivnosti izgubo nakopičenih znanj in veščin, prekinitev v obvladovanju problemov in motnjo pri funkcioniranju.
Dostikrat pa se njihovo ostajanje v aktivnost smatra kot ovira za uveljavitev novih znanj, blokada za reševanje problemov in motnja pri funkcioniranju; predvsem menjave poslovodstev so hitre in nove ekipe se praviloma počutijo dovolj kompetentne, da lahko prevzamejo krmilo. Tudi če bi bilo res, da ostajanje starejših strokovnjakov v aktivnosti, ovira reševanje nekaterih problemov, je prav zaloga znanja in izkušenj najbolj zaželena pri iskanju poti za iskanje rešitev. Starejši zaposleni imajo poleg znanj iz stroke tudi veliko izkušenj, ki se pridobijo samo z leti dela in s sodelovanjem pri projektih.
Prej povedano so splošne resnice, vendar se dogajanja pri upokojevanju, vsaj v Sloveniji, ne odvijajo upoštevaje koristi od zaposlovanja starejših (ne samo strokovnjakov). Stvarna upokojitvena starost je nizka, tudi tisti, ki so še dovolj fit, raje zamenjajo aktivnost za čas, ki ga nudi upokojitev. V pokojninskem sistemu so vgrajene finančne spodbude za ostajanje v aktivnosti po dosegu upokojitvenih pogojev, vendar ne delujejo. Vsako leto prinese tistemu, ki še ostane aktiven 1,5 % odmere, po polni upokojitveni starosti (63 let moški in 61 let ženska) pa še premijo, ki prvo, drugo in tretje leto poviša pokojnino. V treh letih je skupni učinek okoli 10 % višja pokojnina. V Sloveniji je raziskava o upokojevanju pokazala, da so spodbude finančno prenizke in da je prosti čas, ki ga posameznik pridobi po upokojitvi vreden več.
Splošno zgodnje odhajanje iz aktivnosti ustvarja, še bolj pa bo, probleme pri tekočem financiranju in ogroža dolgoročno finančno vzdržnost, ne samo pokojninskega sistema, temveč celotnega javnega financiranja.
Ker pa zgodnje odhajanje iz aktivnosti ni samo ekonomski in finančni problem, in ker to tudi
ni nov problem, so številne države sprejele programe za podaljševanje aktivnosti. Kot zelo pogosto, so najbolj organizirane skandinavske države. Norveška je ustanovila (Središče za politiko do starih) Center for Senior policy. Namen centra je, da ozavešča posameznike, družbe in politike o prednosti prilagajanja delovnega mesta in na delovnem mestu. Izdali so publikacijo Državna pobuda, kjer se opredeljujejo do problemov povezanih s staranjem in aktivnostjo in izdelali predloge za aktivnosti . Naslednje leto bodo pripravili mednarodni kongres Older Workers in a Sustainable Society. Finska je že po krizi leta 1990 sprejela program “Finn Age” za vključitev in ohranitev starejših v aktivnosti. Njegova značilnost je predvsem prijazna ureditev postopnega prehoda iz aktivnosti v upokojitev. Drugo leto bodo organizirali konferenco “Towards Better Work and Well-Being”.
Tudi Slovenija ima svoj program “Strategija varstva starejših”, ki pa je tik pred iztekom. Ker je vseobsežna, je problemu podaljševanja aktivnosti posvečeno relativno malo vsebine. Morda najbolj sistematično se zaposlitvi oziroma položaju seniorjev posveča Silver Workers Institute (SWI). Temelji na obširnem delu za raziskovalni program “Four Pillars” (staranje, pokojnine in zaposlovanje) , ki ga je 1987 sprožila The Geneva Assocation . Dogodki (konference in seminarji), gradiva in novice povezani s položajem seniorjev so dostopni na njihovih spletnih straneh .
Kaj so glavna sporočila raziskav in programov? Videti je, da v raziskavah stereotipi o starih innjihovi nezmožnosti za adaptacijo na nove okoliščine niso potrjeni. Raziskave tudi niso potrdile, da je strošek dela za zaposlene starejše delavce večji (če sploh je) od stroška na novo zaposleni, če se k vsem stroškom prištejejo tudi stroški uvajanja. Starejši tudi nimajo apriornega negativnega odnosa do aktivnosti v še starejših leti, vendar pod pogojem, da so delovni in socialni pogoji primerni, urejeni in da se upošteva posebnosti, ki spremljajo starejše. Ob predpostavki primerne pokojnine so pripravljeni delati tudi prostovoljno in za manjšo ali sploh brez zaslužka (seveda pa ne brez povračila stroškov).
Občutek je, da ravno v slednjih prvinah angažiranje starejših strokovnjakov ni najbolje urejeno. Nadaljevanje profesionalne aktivnosti sicer prinese večji zaslužek, toda polna zaposlitev v starosti po izpolnitvi pogojev za upokojitev ni več najbolj zaželena oblika. Vse druge oblike pa so finančno precej neugodne ali pa so celo bolj prepoved kot spodbuda. To ne velja samo za strokovnjake, pač pa za vse, ki bi po začetku prejemanja pokojnine še hoteli delati za plačilo. Davčno se namreč pokojnina, ki je sicer neto prejemek, preračunano izenačuje s plačo, kar posledično pomeni, da je davčna obremenitev ob kombinaciji zaslužka iz zaposlitve in iz upokojitve bolj obremenjena.
Sicer pa verjetno bolj kot dohodkovni pogoji na položaj in angažiranost seniorjev vpliva odnos do vključevanja (izključevanja) iz socialne sredine.