Meni se zdi to povsem lepo in prav, da si ženske ne pustimo vzeti praznika, za katerega so se začele boriti naše sovrstnice pred dobrimi 150 leti s Claro Zetkin na čelu. Ker so bile odločne in neustrašne v borbi za svoje pravice in zaščito žensk, so tudi uspele izboriti najprej volilno pravico za ženske, potem pa še cel kup mednarodnih in evropskih konvencij, ki zdaj predstavljajo pravno podlago za sprejemanje zakonodaje o zaščiti in preprečevanju nasilja nad šibkejšim spolom.
Tako je tudi v Sloveniji. O nasilju v družini in nad ženskami so se v zadnjih tednih mediji razpisali na dolgo in široko, izpostavljajoč najbolj drastične primere trpljenja. Sprašujem se, ali je to res odraz dejanskega stanja v Sloveniji, kjer je osveščenost žensk o njihovih pravicah na izjemno visoki ravni. Ali pa se le motim? Zlorabljenim ženskam so na voljo svetovanja na anonimnih, brezplačnih telefonskih linijah SOS, zavetje v varnih hišah ter cel kup nevladnih organizacij in društev, ki jim nudijo pomoč v stiski. Precej drugačna situacija je, kot je bila v (polpretekli) zgodovini, ko so nadarjene in jasnovidne ženske zažigali na grmadi, posiljevali in pobijali na inkvizicijskih pohodih ter zapirali v temnice. Takrat so ženske resnično trpele! Ne zanikam, da se to v nekaterih predelih sveta žal še vedno dogaja.
Čeprav sem po vseh preteklih bolečih partnerskih izkušnjah moške vmes že tudi zasovražila v dnu moje duše, si nemalokrat prepevala nemško pesem Männer sind Schweine, se nagibala tudi že k feminističnim pobudam za boj proti mačistični družbi, ki moškemu omogoča boljšo kariero, višji zaslužek in dodeljuje moč – veliko od naštetega je žal prepogosto še vedno res – sem se k sreči postopoma osvobodila tovrstnega prepričanja in znam pogledati zadevo tudi z drugega zornega kota. Preprosto ne morem več zagovarjati “nemoči in igranja žrtve” ženske rase nasplošno. Zakaj? Neredke so začele izkoriščati ta svoj “podrejeni in trpeči položaj” kot izgovor za pridobivanje na moči in ga uporabljati kot orožje, s katerim želijo zdaj one podrediti sebi moško populacijo. Moški lahko še samo potrpežljivo čaka na izid zgodbe, ko so se njegova življenjska sopotnica odloči, da ga bo iz katerega koli razloga zapustila. Sodobna pravna sredstva ji omogočajo, da si lahko tudi “priigra” pravico nad vsem – imetjem, otroki in celim kupom raznovrstne pomoči. Država zdaj trpečim ženskim dušam velikodušno ponuja zatočišča in brezplačno svetovalno pomoč. Ne glede na njihove materinske kvalitete so tudi upravičene prevzeti vzgojo in skrbništvo nad otroki. Kot da oče ne igra pomembne vloge pri odraščanju otroka. Po novi zakonodaji lahko postavi ženska partnerja ali moža dobesedno pred vrata. Mati z otroki ima namreč pravico ostati v njunem stanovanju ali hiši. Moški lahko v trenutku izgubi streho nad glavo. Zakaj se mi ne zdi preveč neverjetno, da marsikateri trpeči moški potem znori in stori hudodelstvo? Javnost ga v takih primerih takoj obsodi, pogosto pa ne pozna domačih okoliščin in predhodnega dogajanja. Nasilje se lahko izvaja na različnih nivojih – energetskem, besednem in/ali fizičnem.
Na široko se vedno razpravlja o fizičnem nasilju, ki edino pusti tudi konkretno dokazljive, vidne posledice na žrtvi. Zavedati pa bi se bilo treba, da je lahko besedno ali miselno-energetsko nasilje nad osebo dosti bolj boleče in pusti globlje in trajnejše posledice na duševni ravni žrtve kot fizično. Take žrtve se potem zdravijo več let, če ne celo več življenj. V odstotku izvajanja tovrstnega nasilja pa si upam trditi, da ženske prednjačijo pred moškimi, a noben organ oblasti jih zaradi tega ne obsodi ali kaznuje. Pri svojem obnašanju pa se žal ne zavedajo, da v resnici najbolj s tem trpinčijo ravno sebe, in po možnosti še nedolžne otroke, ki na nezavedni ravni zaznavajo in akumulirajo vse energetske boje v družini. In kdaj bodo napisali zakon, ki bo preprečeval obstreljevanje s hudobnimi mislimi in nameni v družinah? Takega, ki bo predvidel tudi obrnjeno sliko. Da lahko postanejo tudi moški žrtve hudobnih ženskih strelovodov! Da je lahko njihova fizična agresija tudi izzvana s strani žensk? Vsaka trpeča duša naj sama sebe vpraša, ali ni mogoče povod za neharmoničen odnos v partnerstvu, družini ali službi tudi v njej? A ste dovolj ljubeče in ženstvene do svojih izbrancev? Če sebe vidite kot žrtev, vas bodo drugi nehote naredili za žrtev. Če pa sebe spoštujete in ljubite, boste deležne spoštovanja in ljubezni soljudi. Zato se splača odločiti za ljubeč odnos do sebe in do drugih.
Odličen članek in takoj podpišem. Potrebno je osvestiti tudi moško populacijo in dati enake možnosti v primeru ženskega nasilja, ki z novo nastalimi pravicami vse bolj razrašča. Žal pa se s tem problemom pri nas nihče ne ukvarja in bomo zaradi krivic priča samo večji samomorilnosti, agresiji in depresiji moških oz. na drugi strani copatarstvu.
Odličen članek in takoj podpišem. Potrebno je osvestiti tudi moško populacijo in dati enake možnosti v primeru ženskega nasilja, ki z novo nastalimi pravicami vse bolj razrašča. Žal pa se s tem problemom pri nas nihče ne ukvarja in bomo zaradi krivic priča samo večji samomorilnosti, agresiji in depresiji moških oz. na drugi strani copatarstvu.