Glede na to, da je islam v Bosno prišel iz Turčije, v Slovenijo pa pretežno iz Bosne, je tudi pri nas uveljavljen termin bajram. Preden zaidemo v podrobnosti, ki so značilne za te dni, je prav, da poizvemo kaj več o samem mesecu posta.
RAMADAN
Ramadan je deveti mesec muslimanskega lunarnega koledarja{{1}}. Njegova posebnost je v tem, da je bil v tem mesecu objavljen Kur’an{{2}}, »ki je kažipot ljudem in jasen dokaz prave poti in razlikovanja dobrega in slabega{{3}}«.
Muslimani verjamemo, da Kur’an vsebuje besedilo enega in edinega Boga{{4}} , torej nihče od ljudi si ne more zanj lastiti avtorskih pravic. Sporočilo, ki ga prinaša je značilno zaznamovalo zgodovino človeštva. Namenjeno je ljudem. Obvešča nas o Božjih atributih, naših zmotah, dogodkih, ki so zaznamovali življenja poslancev, poziva nas naj ob konkretnih primerih v naravi razmislimo o tem kako je nastalo življenje. Uči nas o medsebojnih odnosih. Je globok, skrivnosten in obenem jedrnat in razumljiv. Po besedah poslednjega Poslanca je Kur’an »očitna svetloba in koristno zdravilo; zaščiten je tisti, ki ga sprejme in sledi. Njegove skrivnosti ne pojenjajo in bolj ga recitiramo bolj je svež in zanimiv.«
Post v mesecu ramadanu ni samo izraz pokornosti Bogu z vzdrževanjem od hrane, pijače in spolnosti od zore do sončnega zahoda, pač pa tudi druženje z Njegovo besedo. Je tudi spopad z lastnimi demoni. Je pomembna opora človeku, ki si želi postati boljši vernik, brat, sin, soprog. Čeprav se sliši idilično, je to proces, ki zahteva precej truda in potrpljenja.
V času posta se verniki bolj intenzivno poglobijo v svojo duhovno plat. To se odraža v pogostejšem recitiranju Kur’ana, številnejšem obiskovanju skupnih molitev (v času ramadana se opravlja tudi posebna teravih molitev), skupinskih iftarjih – tj. obedih ob prekinitvi posta. Redki se odločijo za ti. i’tikaf. To je osamitev v prostoru molilnice ali mošeje zadnjih 10 dni ramadana z namenom poglobljenih molitev, študija vere in razmišljanja.
V času ramadana je izostren tudi socialni čut vernikov. Delijo se posebne vrste miloščine, sadakat-ul-fitr, ki je namenjena v prvi vrsti revnim. S to miloščino se odkupimo za napake v času posta tj. za vse izrečene besede za katere bi bilo bolje, če jih ne bi izrekli oziroma o njih razmišljali. Med postom je namreč potrebno paziti tudi na »higieno« govora. Sadekat-ul-fitr je potrebno podeliti do bajramske molitve. Če se podeli kasneje se upošteva kot navadna miloščina.
V času ramadana je tudi pogosto plačevanje zekata – obveznega »davka« na materialne presežke. To je eden od petih stebrov islama. Namenjen je posebnim kategorijam ljudi med katerimi so tudi revni, potniki, tisti ki so se znašli v prevelikih dolgovih itd.Več o pravilih ramadanskega posta si lahko preberete na tej povezavi.
BAJRAM (‘ID-UL-FITR)
Prvi dan bajrama nastopi prvi dan meseca šavala – desetega meseca po muslimanskem koledarju. Namenjen je hvaležnosti zato, ker smo se lahko postili in ker smo lahko opravili tudi druge oblike bogoslužja.
Posebna bajramska molitev se začne po jutranji molitvi, ki se imenuje sabah. Sledi ji hutba – pridiga. Priporočljivo je, da verniki zjutraj zajtrkujejo, se očistijo, odišavijo in oblečejo najboljšo obleko. Na poti do molilnice se po navadi v avtomobilu recitirajo takbiri{{5}}. Običajno se potem vračajo domov po drugi poti, ker je bila takšna praksa Poslanca (mir z njim).
Bajram ni praznik čutnih užitkov, veseljačenja in razuzdanosti, pač pa praznik duhovnega veselja in iskanja Božjega zadovoljstva.
Medtem ženski del družine pripravi dom za številne obiske, ki se obetajo. To je namreč čas druženja s prijatelji in družino. Seveda pa je to tudi čas obdarovanja, posebno otrok.
KAKO SE ČESTITA?
Če sami niste islamske veroizpovedi pa kljub temu želite kolegu ali prijatelju, ki je uspešno prestal mesec posta čestitati bajram, svetujem da to izrazite s svojimi besedami npr. vesel praznik ali srečen praznik ali naj ti bo blagoslovljen praznik.
Muslimani si sicer čestitajo takoj, ko se zaključi bajramska molitev z besedami: Bajram šerif mubarek olsun, kar pomeni naj ti je blagoslovljen bajram. V arabski inačici se čestita z Īd mubārak, ima pa enak pomen.
[[1]] Muslimani so začeli šteti leta po hidžri – tj. selitvi Poslanca Mohameda (mir z njim) iz Meke v Medino. To se je zgodilo leta 622 po gregorijanskem koledarju. Več o islamskem koledarju si lahko preberete na povezavi. [[1]]
[[2]] Uporaba besede Koran, ki se trenutno uporablja v slovenskem jeziku je po našem mnenju neprimerna, saj arabščina nima črke o. Beseda Kur’an je zato primernejša, saj je bližja arabskemu originalu.[[2]]
[[3]] Kur’an: 2, 185[[3]]
[[4]]Allah je arabski sinonim za Boga. Res pa je, da se v islamu Bog dojema drugače kot v današnjem krščanstvu. Bog je v islamu eden (ni trojstva). Jezus pa je – tako kot drugi božji odposlanci – navaden smrtnik s posebno misijo, da prenese Božje sporočilo ljudem.[[4]]
[[5]]Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Takbir[[5]]
Literatura:
– Kurdić, Šefik: Ramazan i teravih namaz u svjetlu hanefijskog mezheba, Zenica, 2002
– Yaqeen International: ‘Id-ul-fitr, May, 1988
– Đogić, Osman: Hutba v baščaršijski mošeji, Sarajevo, 1991
– http://en.wikipedia.org/wiki/Eid_ul-Fitr, 14.9.2009
