Z današnjim dnem, 1. julijem 2025, se začenja prehodno obdobje za izvajanje dveh ključnih storitev v okviru sistema dolgotrajne oskrbe:
- dolgotrajna oskrba na domu in
- e-oskrba.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da gre za pomemben mejnik pri uresničevanju vizije dostopnega, pravičnega in javno financiranega sistema oskrbe, ki temelji na potrebah ljudi.
Dolgotrajna oskrba
Dolgotrajna oskrba naj bi bil eden največjih korakov v gradnji socialne države od osamosvojitve do danes in predstavlja nov steber socialnega varstva in terja izgradnjo celovitega sistema. Poleg kompleksnih zakonodajnih rešitev z oblikovanjem krovnega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) in dveh njegovih nadgradenj je področje dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva v napoved novega sistema terjalo nujne predhodne ukrepe in politike. Na spetni strani ministrstva navajajo:
- Rekordna okrepitev gradnje javne socialnovarstvene infrastrukture s 300 milijoni evrov naložb v gradnjo in prenovo domov starejših na več kot 60 lokacijah;
- Kadrovski zakon z rešitvami za delovne pogoje, štipendije, tuje delavce in prostovoljstvo;
- Vzpostavitev mreže vstopnih točk pri centrih za socialno delo;
- Vzpostavitev prve pravice dolgotrajne oskrbe – oskrbovalec družinskega člana (po podatkih ministrstva je danes v pravico vključenih 1.600 novih uporabnikov);
- Izboljšanje plač zaposlenih v DSO s kritjem stroškov plačne reforme in dodatkov;
- Omejitev cene nastanitve v domovih na višino zajamčene pokojnine (781 evrov);
- Vzpostavitev klicnega centra 114 za podporo uporabnikom (že več kot 2.600 klicev);
- Ukrepi proti nasilju nad starejšimi, ki vključujejo krizne namestitve, zbiranje podatkov, izobraževanja in pomoč žrtvam.
Dolgotrajna oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba na domu omogoča, da uporabniki prejemajo storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstvene nege v lastnem domu. Obseg storitev je odvisen od ocenjene kategorije potreb (od 20 do 110 ur mesečno), vse pa so financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
E-oskrba
Storitev e-oskrba vključuje pametne tehnologije in podporne storitve, ki omogočajo večjo varnost in samostojnost uporabnikov (osebni alarmi, senzorji, GPS ipd.). Storitev je sofinancirana v višini 31 evrov. Poleg tega je predvideno tudi sofinanciranje začetnega stroška za opremo.
O obveznem prispevku za dolgotrajno oskrbo
Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša novo obvezno socialno zavarovanje, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti in ne zahteva soglasja posameznika. Vsi, vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, bodo samodejno vključeni tudi v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Višina zneska od 1. julija 2025:
- Zaposleni in delodajalci: 1 % bruto plače,
- Upokojenci: 1 % neto pokojnine,
- Samozaposleni in kmetje: 2 % od osnove,
- Otroci in drugi vzdrževani družinski člani bodo oproščeni prispevka.
Zbrana sredstva bodo namenjena pokrivanju storitev dolgotrajne oskrbe – kot so pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, zdravstvena nega in organizacija sistema –, ne pa tudi stroškov nastanitve (npr. bivanje v domu starejših).
Če po letu 2028 zbrana sredstva ne bodo zadoščala, bodo uporabniki nekaterih storitev dolgotrajne oskrbe morali doplačevati do 20 % vrednosti storitev.
Upravičenost do oskrbe bo določal center za socialno delo na podlagi vloge.
Kaj krijejo prispevki in kaj plačam sam
V okviru dolgotrajne oskrbe v instituciji se bo:
- iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo krilo:
- storitve dolgotrajne oskrbe (na primer storitve za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, storitve za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila),
- delovanje sistema dolgotrajne oskrbe (nadzor, administracija, razvoj),
- stroški oskrbe pri izvajalcih (zdravstvene in socialne ustanove, koncesionarji, zasebniki),
- iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krile storitve zdravstvene nege in rehabilitacije kot del osnovne zdravstvene dejavnosti,
- uporabnik bo plačeval nastanitveni del (na primer nastanitev in prehrano).
Doslej storitve institucionalnega varstva (na primer bivanje v domu za starejše) plačuje posameznik iz lastnega žepa. Po 1. decembru 2025 bodo imeli posamezniki, ki bodo koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, to storitev krito iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Zapleti ob vzpostavljanju sistema
Prehod v novo fazo uveljavljanja zakona prinaša odgovornost za vse deležnike: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot sistemski nosilec, lokalne skupnosti kot nosilke v lokalnih okoljih, izvajalske organizacije na terenu in centri za socialno delo kot točke prvega stika z uporabnicami in uporabniki. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napoveduje, da gre za javno financiran sistem, ki bo dosegel 70.000 uporabnikov dolgotrajne oskrbe v nekaj letih. Na slabo voljo v javnosti odgovarjajo: “Zapleti v vzpostavljanju tako ogromne mreže so neizogibni, sploh ob upoštevanju dejstva, da je sistemsko kolesje dolgotrajne oskrbe rjavelo 30 let. Razumemo, da prav zato v javnosti prihaja do mere neučakanosti, a vpleteni vlagajo izjemne napore, da bo sistem čim prej zaživel in bodo storitve univerzalno dostopne za vse, ki jih potrebujejo.”
Naslednji korak v implementaciji določb zakona o dolgotrajni oskrbi bo vzpostavitev pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka. Obe prihajata s 1. decembra 2025. Za več informacij se lahko obrnete tudi na številko vladnega klicnega centra 114 in na vstopne točke za dolgotrajno oskrbo pri centrih za socialno delo.
Urednica portala MojPrihranek.si
