Prvi postanek je običajno pri gejzirjih na geotermalnem področju Haukadalur. »Geysir« je islandska beseda in pomeni »bruhanje vroče vode«. Gejzirji so vroči vrelci, ki v enakomernih ali neenakomernih presledkih bruhajo vročo vodo in/ali paro. Nastajajo na vulkansko aktivnih tleh, kjer se površinska voda segreva nad globoko ležečo magmo. Poleg tega pa mora biti kamnina tudi propustna, oziroma je potrebna prosta pot, da lahko pride voda zopet na površje.
V vodnih kotanjah se lahko voda segreje tudi na več kot 1100C, vendar kljub temu voda ne zavre. Vzrok je v pritisku, ki je previsok, da bi voda vrela pri tej temperaturi. Konvekcija pa požene vročo vodo na površje.
Veliki gejzir je bil največja naravna znamenitost Islandije. Deloval je vse do leta 1916, ko je nenadoma prenehal bruhati vodo in paro. Izbruhnil je samo še leta 1935 in se zopet vrnil v večni ali pa morda samo začasni spanec. Njegov počitek človek od časa do časa vseeno zmoti tako, da v njegovo globoko žrelo odvrže nekaj milnega praška, da se ga ponovno sproži.
Pravzaprav tudi ni znano, kdaj je veliki gejzir sploh nastal. Danes verjamemo, da se je to zgodilo v 13. stoletju, ko so močni potresi in uničujoči izbruhi vulkana Hekla prizadeli geotermalno dolino Haukadalur, kjer se gejzir nahaja. Iz zapisov vemo da je bruhal še leta 1910 približno vsakih 10 minut, potem pa mu je do leta 1916 zmanjkovati pare.
Ko je bil gejzir še aktiven in delujoč je grmeče bruhal veličasten curek vode in pare okoli 70 metrov visoko. Veliki gejzir se je ponašal z odprtino široko in žrelom, ki je segalo 20 metrov v globino. Eden od vzrokov za prenehanje izbruhov so bili tudi turisti in objestneži in nevedneži, ki so žrelo gejzirja zapolnjevali stoletja s kamenjem in predmeti, ki vanj ne sodijo. Bil je med najbolj znamenitimi na svetu, ki se je primerjal z gejzirji na Novi Zelandiji in ameriškem nacionalnem parku Yellowstone. Na tem področju pa je danes moč opazovati gejzir, ki se nahaja nedaleč stran od velikega gejzirja in nosi ime »Strokkur« ki bruha približno vsakih 5 minut.
Nedaleč stran je eden najlepših slapov Islandije – Gullfoss, oz. Zlati slap. Preko dve, skoraj pravokotno stoječi kaskadi se voda ledeniške reke Hvita vrže v 2 in pot kilometra dolgo in 70 metrov globoko globel. V poletnih dneh drvi v globino do 120 kubičnih metrov vode v sekundi. Zgornja kaskada slapa je visoka 12 metrov, medtem ko doseže spodnja višino 20 metrov.
Padajoča stebra obeh kaskad sta zgrajeni iz slojev lave. Med obema slojema lave pa se nahaja mehak sloj gramoza. Tudi pod drugim bazaltnim stebrom leži plast gramoza. Voda z lahkoto odnaša mehke gramozne vložke, na ta način zgornja trdna bazaltna sloja izgubljata oporo in se neprestano krušita in lomita. Povprečno voda odbrusi in odnese 30 centimetrov sivega bazaltnega prepada.
Še posebej močne sile erozije se sproščajo pri toku vode, po kateri plava odlomljen in zdrobljen led in v času taljenja snega. Če se poveča hitrost toka za dvakrat se lahko sposobnost odnašanja materiala poveča za faktor, ki je večji od 50.
Kot zanimivost še to: v dvajsetih letih 20. stoletja so hoteli britanski špekulanti vodno moč Zlatega slapa izkoristiti za pridobivanje električne energije. Toda posestnik kmetije iz Brattholta Tomas Tomasson in njegova hči nista hotela prodati del kmetije, na kateri se je nahajal tudi Zlati slap. Tomasova hči je šla celo v Reykjavik in skušala preprečiti prodajo s tožbo. Tožba proti nakupu slapa je bila dolga, toda na koncu na srečo tudi odobrena. Hči Sigridur Tomasdottir se je bila pripravljena celo vreči v prepad slapa, če s tožbo ne bi uspela. Hvaležni Islandci so ji v zahvalo postavili spominsko ploščo.
V lepem popoldanskem vremenu Zlati slap okrasi pisan mavrični most, občasno pa tudi dvojna mavrica.
Za konec pa še mesto najlepših tektonskih prelomov na Islandiji – Thingvellir. Mimogrede, tukaj se nahaja tudi najstarejši parlament na svetu.
Islandci so ustanovili prvo parlamentarno demokracijo na svetu na stičišču dveh tektonskih plošč. Ustanovili so sistem vladanja, ki je trajal skoraj 9. stoletij. Velik tektonski prelom med evrazijsko is severnoameriško tektonsko ploščo je predstavljal od leta 930 do 1798 skoraj neprekinjeno mesto zborovanja poslancev, kjer so predebatirali probleme, ki so se nakopičili v enem letu.
Glavni govornik je na pamet zrecitiral tretjino zakonodaje, poslanci pa so morali ves čas pozorno poslušati, da so lahko zakone prenesli v svoja okolja. Tektonski prelom je služil za pravo naravno ozvočenje.
Sprehod po glavnem tektonskem prelomu poteka mimo šotorišč, kjer so bivali v času zborovanja parlamentarci, mimo bazena, v katerem so utapljali ženske, ki so prešuštvovale, mesta, kjer je govoril glavni govorec in kjer je parlament izrekal kazni in izobčenja.
Kuliso krasijo v ozadju palagonitni grebeni, mizaste gore, vulkani, ledeniki in mogočno jezero Thingvallavatn. Če ste morda potapljač, postaja to področje eno najbolj spektakularnih za raziskovalne potapljače.
Ali se lahko še kje potapljate med dvema kontinentoma tako, da se z eno roko dotaknete Evrope in z drugo Amerike?
Obiščite www.ravbar.org, posebna potovanja po vsem svetu.
