Pomembno pri zalivanju je, da rastline zalijemo še preden pride do vidnih znamenj pomanjkanja vode – venenja. Rastline, ki so izpostavljene pogostemu pomanjkanju vode zaostajajo v rasti in so bolj občutljive na bolezni in škodljivce.
Kako zalivamo
Velikokrat se odpravimo zalit vrt po večernih poročilih, kjer smo ravnokar zvedeli, da bo tudi jutrišnji dan suh in vroč, čeprav si ob koncu dneva želimo samo še sedeti na vrtu in uživati ob prijetnih večernih temperaturah. Rezultat je vrt, zalit v rekordnem času. Seveda tla po zalivanju izgledajo mokra, vendar bo voda hitro izparela in naš trud je bil povsem zaman.
Za zalivanje si moramo vzeti dovolj časa. Izbrani del vrta škropimo in pri tem počasi štejemo do deset, nato pa curek premaknemo drugam. Pri posamezno rastočih grmovnicah in drevesih zalivamo del tal, ki ga preraščajo korenine, kar ustreza približno 1,5 krat premera krošnje.
Zalivamo lahko zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, s čimer zmanjšamo izparevanje vode in preprečimo zažiganje listov. Ožigi na listih, ki so posledica zalivanja nastanejo, ker kapljice vode delujejo kot povečevalno steklo in povečajo moč sončnih žarkov, ki tako poškodujejo rastlino. Kljub temu pa ne odlašajte z zalivanjem do večera, če ste opazili rastlino, ki je ovenela že opoldne – zalijte jo takoj.
Liste zalivamo le, če želimo sprati prašne delce ali odstraniti škodljivce (listne uši, pršice, itd.). Zalivanje listja lahko škoduje rastlinam, saj ustvari na listni površini plast vode, ki omogoči razmnoževanje povzročiteljev bolezni.
Katere rastline potrebujejo posebno skrb
Grmičevje in drevesa, ki že več let rastejo na vašem vrtu ne potrebujejo pretiranega zalivanja. Nasprotno pa so mlade in na novo posajene rastline, ki še nimajo močno razvitih koreninskih sistemov, lahko ob suši močno prizadete. Te rastline moramo vsaj prvo leto pozorneje opazovati in temeljiteje zalivati.
Redno zalivanje potrebujejo tudi posodovke. Zaradi majhne prostornine korit in loncev rastline hitro porabijo vodo, zaradi česar jih je potrebno zaliti vsak dan. Čim večja je posoda, manj krat bomo morali zalivati. Za posodovke je še posebej pripraven vlažilni gel, ki ga dodamo substratu. Ko substrat zalijemo, gel sprejme vase velike količine vode, saj lahko nase veže za 100x lastne teže vode. Sprejeto vodo gel nato počasi oddaja rastlini, ko le-ta preko korenin črpa vodo iz substrata.
Tako lahko na enostaven način poskrbimo, da bodo rastline v loncih in koritih manj izpostavljene pomanjkanju vode ob poletni pripeki, ko jih šele večerno zalivanje ponovno obudi k življenju. Pri rastlinah v posodah pa moramo paziti tudi na to, da rastlin ne bomo zalili premočno, saj lahko stoječa voda zaduši korenine, kar zelo hitro vodi v propad celotne rastline. Najbolj enostavno je, če uporabimo posode z luknjami za odtok, nad katere v lonec namestimo pesek ali lončene črepinje, kar omogoča dobro odtekanje vode.
Posebno skrb potrebujejo tudi rastline, ki rastejo blizu stene, saj navadno dobijo manj vlage, ker stene delujejo kot zaščita pred dežjem. Globoko zakoreninjene rastline navadno ne bodo imele problemov, pri drugih vrstah pa lahko pride do venenja ob vročih poletnih dnevih. Med rastline s plitvimi koreninami prištevamo tudi rododendrone in nekatere iglavce. Ob daljši suši korenine teh rastline ne dosežejo plasti tal v kateri se zadržuje voda, kar lahko vodi v propad rastlin.
Namakalni sistemi
Kapljični namakalni sistemi
Dobra alternativa ročnemu zalivanju so različni namakalni sistemi, ki omogočajo počasno, a zelo učinkovito zalivanje rastlin. V nasprotju z zalivalko, je potrebno tudi po 15 min, da se preko kapljičnega namakalnega sistema v prst nakaplja en liter vode. S tem se močno zmanjšajo izgube vode zaradi hlapenja iz tal. Še posebej so pripravni za lončnice, ki jim zagotavljajo stalno vlago tudi, če smo dalj časa odsotni od doma. Za kapljični namakalni sistem tudi ne potrebujete močnega pritiska vode, saj voda počasi pronica iz cevi.
Namakalni sistem lahko priključite neposredno na vodovodno pipo ali dodate še uro, preko katere lahko kontrolirate, kdaj bodo rastline zalivane. Voda bo tako tudi v vaši odstonosti preko sistema upogljivih cevi počasi pronicala v prst, v neposredni bližini korenin. Nekateri sistemi omogočajo tudi izrabo vode iz sodov ali cistern. Pomembno pa je, da je voda, ki se uporablja za zalivanje preko kapljičnega namakalnega sistema brez večjih delcev, saj se luknjice, preko katerih voda pronice iz cevi ob namakanju z nečisto vodo rade zamašijo. Rešitev je uporaba filtra, ki iz vode mehansko odstrani vse večje delce, preden ti zaidejo v namakalne cevi in tako zagotovi nemoteno delovanje sistema.
Škropilniki
Drug način avtomatskega zalivanja in škropljenja pa so škropilniki. Poleg preprostejših škropilnikov, ki jih lahko pritrdimo na vsako zalivalno cev, obstajajo tudi skriti namakalni sitemi. Sestavlja jih sistem cevi in škropilnih glav, ki jih vgradimo v tla, še preden uredimo trato in grede. Ves sistem je skoraj povsem skrit očem, dokler se ne vklopi škropljenje. Takrat iz tal pogledajo škropilne glave, ki vodo razpršijo po željeni površini.
Pri uporabi škropilnikov bodite pozorni na obliko in položaj površine, ki jo želite zaliti. Za ozek pas trate med parkirnimi površinami je povsem neprimerno izbrati škropilnik, ki omogoča samo škropljenje v krogu (360°). Večina vode bo po tlakovanih površinah hitro odtekla v odtoke. Raje uporabite škropilnike, ki omogočajo škropljenje ozkih pasov ali jim lahko nastavite kot škropljenja (0-360°C). Slednji so primerni tudi za zalivanje gred.
Kako varčujemo z vodo
Z vodo lahko varčujete tako, da v sodih zbirate deževnico. Pri tem ne rabite takoj pomisliti, na kovinske ali plastične sode nenaravnih barv. Na tržišču je na voljo že veliko ličnih sodov, ki služijo tudi kot okras vrta. Z vodo boste varčevali tudi, če boste tlom povečali sposobnost zadrževanja vlage. V tla vdelajte kompost, na površino gred pa raztresite zastirko, ki bo preprečevala odparevanje vode. Hkrati bo plast zastirke zavirala rast plevelov, ki bi »kradli« vodo drugim rastlinam.
Ob suši in pomanjkanju vode lahko privarčujte vodo z zalivanjem manjših delov vrta, ki jih zalijete bolje. Pri tem upoštevajte prednostno lestvico:
1. drevesa postajajo s starostjo vedno vrednejša in težje nadomestljiva. Odraslih dreves seveda ni potrebno zalivati, mlada drevesa pa lahko ob hudi suši odmrejo.
2. grmovnice so druge po pomembnosti, saj navadno omejujejo vrt in mu dajejo strukturo.
3. naslednje po pomembnosti so trajnice, saj nas izguba trajnic v gredi navadno precej stane
4. enoletnice v primerjavi s trajnicami potrebujejo več vode, hkrati pa so sorazmerno poceni, kar pomeni, da jih ob močni suši in pomanjkanju vode žrtvujemo v korist drugih rastlin.
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
