Zavod Zlata leta v Rogaški Slatini, ki je najstarejše naravno zdravilišče v Sloveniji, organizira vikend tečaje osnov računalništva in interneta. Spremljajte našo podstran o tečajih.
Poleg klasične zdraviliške ponudbe, ki je z delom kapacitet še vedno vključena v javno zdravstveno mrežo v obliki stacionarnega in ambulantnega zdraviliškega zdravljenja, ambulantne fizioterapije ter različnih specialističnih diagnostičnih dejavnosti oziroma obnovitvene rehabilitacije, v zdraviliščih ponujajo tudi programe za lajšanje zdravstvenih težav, možnosti za preživetje oddiha in sprostitve ob blagodejnih učinkih, različnih naravnih zdravilnih dejavnikih, pa tudi preventivne programe, ki jih v zadnjih letih popularno imenujemo wellness, medicinski wellness, anti aging oziroma kar preprosto – skrb za zdravje in vitalnost.
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je 15 zdravilišč: Terme Čatež, Terme Dobrna, Terme Dolenjske Toplice, Zdravilišče Laško, Terme Lendava, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Olimia, Terme Ptuj, Istrabenz Turizem Portorož, Terme Radenci, Zdravilišče Rogaška, Talaso Strunjan, Terme Šmarješke Toplice, Terme Topolšica in Terme Zreče.
Skoraj vsa naravna zdravilišča so v zadnjih letih opustila ime zdravilišče in ga predvsem zaradi poudarjanja razkošja termalnih izvorov nadomeščajo s komercialnim imenom – terme. Vzporedno so nastala tudi številna termalna kopališča, ki pa se niso odločila za postopek verifikacije naravnih zdravilnih dejavnikov. Za uspešen nastop na turističnih trgih je uporaba komercialnega imena terme bolj primerna, saj tujim gostom njihove zdravstvene zavarovalnice le v redkih primerih povrnejo stroške zdravljenja v slovenskih zdraviliščih. Domačim gostom pa je še vedno zelo pomembna informacija, v katera zdravilišča oziroma terme jih lahko napotijo na zdravljenje osebni oziroma lečeči zdravniki, bodisi na ambulantno fizioterapijo bodisi na zdraviliško zdravljenje.
Že pred četrt stoletja so bili namreč rehabilitacijski oddelki v slovenskih bolnišnicah ukinjeni ter preneseni v zdravilišča. V tem se slovenska zdravilišča razlikujejo od zdravilišč v drugih evropskih državah, kjer različne oblike dodatnih zdravstvenih zavarovanj krijejo predvsem stroške preventivnega zdraviliškega zdravljenja, rehabilitacija pa se izvaja predvsem v specializiranih reha centrih.
Slovenska zdravilišča iz leta v leto izboljšujejo svojo ponudbo. V prvi vrsti so še vedno namenjena predvsem domačim gostom, katerih je na letnem nivoju v povprečju za nekaj več kot 10 odstotnih točk več kot tujih. Delež upokojencev v strukturi domačih gostov je približno 47 %, delež gostov, starejših nad 60 let, pa 40,6 % oziroma je le za nekaj odstotnih točk nižji kot znaša delež gostov, starih med 35 in 59 leti.
V zadnjih letih opažamo, da je delež napotitev ZZZS na klasično zdraviliško zdravljenje v strukturi prenočitev domačih gostov v zdraviliških hotelih že zdrsnil na četrtino, saj so zdravniki v zadnjih treh letih znižali število predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje za približno 12 %. Hkrati pa opažamo strukturne spemembe v napotovanjih, ki najbolj prizadenejo starejšo populacijo, saj se odražajo v zmanjševanju napotovanj zaradi kroničnih in vnetnih revmatskih bolezni, kožnih obolenj in obolenj dihal ter povečevanje deleža stanj po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema ter bolezni in stanj po operacijah srca in ožilja. Verjetno je razloge za to iskati tudi v nepoznavanju določil o napotovanju na zdraviliško zdravljenje, saj se očitno osebni zdravniki v to ne poglabljajo dovolj, zato so številni njihovi predlogi zavrnjeni iz preprostega razloga, ker niso dovolj strokovno utemeljeni.
Uporaba naravnih zdravilnih dejavnikov se je že v preteklosti izkazala kot najbolj primeren način lajšanja kroničnih in revmatskih bolezni. Naravne dejavnike dopolnjujejo spretne roke pri masaži hrbta, drenaži nog, refleksni masaži stopal, pripravi parafinskih oblog, zeliščnih kopeli. Vse bolj iskana je tudi uporaba številnih metod in tehnik zdravljenja in sproščanja iz večtisočletne zakladnice ayurvede, tradicionalne kitajske oziroma tibetanske medicine.
Gradnja velikih termalno rekreacijskih centrov se v zadnjem času umirja, saj se je v času po osamosvojitivi Slovenije velikost vodnih kopalnih površin podvojila (na 40.000 m2), število dnevnih kopalcev pa je lani že preseglo 1,6 milijona. Hkrati se povečuje ponudba kapacitet in programov za ohranjanje zdravja, ki zahtevajo celovito obravnavo gostov, tovrstna ponudba pa tudi od samih gostov zahteva vedno več znanja in poznavanja različnih tehnik in metod ohranjanja zdravja, večjo skrb za lastno zdravje ter aktivnejši odnos do lastnega zdravja in dobrega počutja.
Vsa zdravilišča posvečajo veliko pozornost upokojencem, saj so običajno zaradi številnih zdavstvenih težav, ki pridejo s starostjo, tudi v zdravstvenem delu eni najbolj hvaležnih gostov. Za obisk zdravilišč se običajno odločajo izven glavne poletne sezone. Hkrati pa opažamo, da koristijo precej manj storitev s področja wellnessa kot npr. gostje v enaki starostni strukturi iz tujine. Razlog za to verjetno ni finančnega značaja, saj večina zdravilišč upokojencem tudi za wellness programe nudi 10 % popust, kot je to običajno pri 5- oziroma 7-dnevnem bivanju v zdraviliščih. V zdraviliščih so razvili posebne programe prav za seniorje, t. j. starostno skupino nad 50 let.
Vendar so domači gostje še vedno prepričani, da so wellness programi predvsem za mlade in zdrave, nekateri pa imajo rahle pomisleke pred novostmi, ki se sicer v oddaljenih deželah prakticirajo že stoletja. Zato so številna zdravilišča za te goste pripravila posebne programe, ki vsebujejo posvet pri zdravniku in vsaj eno wellness storitev. Najlažje je namreč gosta prepričati v neko storitev, če jo preizkusi in na ta način presodi, ali mu je všeč ali ne.
