Rim, večno mesto, 2. del

Ste že prebrali prvi del? Sledi nadaljevanje:

Zaton v obdobju srednjega veka
Po propadu rimskega imperija je izgledalo, kot da se zgodovina vrti nazaj. Kanalizacija, centralno ogrevanje in ostali sistemi, ki jih je človeštvo ponovno odkrilo šele dolga stoletja kasneje, so propadli, populacija mesta se je občutno zmanjšala in Rim bi verjetno povsem izgubil svoj pomen prestolnice sveta, če ne bi na njegovem mestu nastala Papeška država.

Verjetno najimpozantnejša zgradba iz tega obdobja je Castel Sant’ Angelo. Pravzaprav je nastala že za časa cesarja Hadrijana, ki si je dal na desnem bregu reke Tibere zgraditi mavzolej, ki so ga kasneje spremenili v utrdbo, po njegovem opustošenju ob propadu imperija pa so jo papeži preoblikovali v grad. V 14. stoletju jo je papež Nikolaj III. s skrivnim koridorjem Passeto di Borgo povezal z baziliko Sv. Petra. Z zunanje strani izgleda kot obzidje, v notranjosti pa je izdolblen rov, ki je papežem ob nevarnosti služil za skrivno pot na prosto. Danes deluje v gradu Nacionalni muzej Castel Sant’Angelo, ki razkriva 1800-letno zgodovino zgodovino utrdbe, na svojih terasah pa nudi prelepe poglede na reko Tibero in antični Hadrijanov most Ponte Sant’Angelo iz drugega stoletja.

V zgodnjem obdobju krščanstva so v Rimu zgradili nekaj papeških bazilik. Ena izmed njih je Basilica di Santa Maria Maggiore, ki je zanimiva predvsem zato, ker je, kljub potresom in vojnam, svojo obliko s konca 4. stoletja ohranila vse do danes. Najpomembnejša je bila v času, ko se je papež po sporu vrnil iz Avignona, saj je bila takrat začasno njegova rezidenca, potem pa se je preselil v Vatikansko palačo v današnjem Vatikanu. Bazilika Svetega Pavla, imenovana tudi Bazilika Svetega Pavla izven obzidja je še ena izmed večjih staroveških rimskih cerkva. Zgrajena naj bi bila nad grobom apostola Sv. Pavla.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=iklpih6J67c[/youtube]Rim je nekdaj seveda obdajalo obzidje s številnimi vrati in najbolj zanimiva izmed njih so v 6. stoletju zgrajena Porta San Paolo. Danes, ko obzidja ni več, izgledajo sredi frekventnega križišča kot manjši gradič. Nasproti vrat se 36 metrov visoko vzpenja Cestiusova piramida.

Renesančno in baročno mesto
Rim je nastal na antičnih temeljih, zato ni prav nič nenavadno, da je pri preporodu evropske kulture tesno sledil okrog 300 kilometrov oddaljenim Firencam, ki sicer pomenijo središče renesanse. Najlepše Michelangelovo delo v Rimu je z renesančnimi palačami obdan Piazza del Campodiglio, trg, ki leži na slavnem Kapitolu, najvišjem izmed sedmih rimskih gričev. V Palazzo Senatorio je danes nameščena mestna oblast. Palazzo dei Conservatori je nastala že v zgodnjem srednjem veku, a jo je Michelangelo temeljito prenovil. Pročelje Palazze Nuovo oziroma Nove palače, ki je nastala na polovici 17. stoletja, je popolna kopija Michelangelove Palazzo di Conservatori, med identičnima palačama pa stoji kopija bronastega kipa Marka Avrelija.

Razcvet se je nadaljeval tudi v obdobju baroka, ko je nastalo predvsem nekaj fantastičnih trgov. Najbolj znan je seveda zgodnje baročni Španski trg z znamenitimi Španskimi stopnicami, ki so glavno zbirališče meščanov že od svojega nastanka v začetku 18. stoletja. Španske stopnice sredi Rima? Takšno poimenovanje za 138 stopnic zato, ker je bila nekoč tu španska ambasada. Če se naveličate številnih uličnih umetnikov, ki so svoj prostor našli na Španskem trgu, se lahko sprehodite med butiki na ulicah v bližini. Najbolj znana je gotovo Via Condotti, ki jo imajo Rimljani celo za najelegantnejšo na svetu!

Piazza Navona je še en odličen primer baročne arhitekture, ki je po renesansi v gradnji iskala antične elemente. S svojo podolgovato obliko ta trg posnema strukturo Domicijanovega stadiona. Srednji del trga zaznamuje Berninijeva fontana štirih rek. Štirje velikani na fontani predstavljajo največje tedaj znane reke – Ganges, Rio de la Plata, Nil in Donavo, obelisk v središču pa je eden od trinajstih rimskih. Še bolj znana pa je Fontana di Trevi, ki je s svojimi skoraj 26 metri višine prav gotovo najlepša v Rimu. Zaznamovala naj bi zaključek enega od akveduktov, ki so v antični Rim dovajali vodo. Ne pozabite vanj vreči kovanca, s čimer si zagotovite, da boste Rim obiskali še enkrat!

Vatikan
Premalo prostora je, da bi o državi Svetega sedeža napisal kaj več, pa vendar lahko omenim, da je najmanjša država na svetu locirana na mestu, kjer je pokopan apostol Sv. Peter. Konstantin, prvi rimski imperator, ki je prevzel krščansko vero, je že v 4. stoletju zgradil baziliko, ki pa je bila kasneje porušena. Bazilliko Svetega Petra so po skoraj 120 letih gradnje na istem mestu dokončali leta 1614. Michelangelovo največje delo je poslikava stropa Sikstinske kapele, v Vatikanu pa je nameščen tudi Michelangelov kip svete matere božje z umrlim Jezusom Kristusom v naročju, znameniti Pietà.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=N7vkBTc_x_A[/youtube]Vatikanski muzeji so vsekakor vredni obiska, toda pameten turist mora tam vedno računati dolgimi vrstami, zato je obisk smotrno načrtovati v urah, ko je gneča manjša, torej v času kosila okrog poldneva. Vsekakor pa si je potrebno rezervirati dovolj časa!

Tibera
Vsako mesto si radi ogledamo še iz rečne perspektive in to možnost nudi tudi Rim. Plovba z ladjico odkrije vlogo, ki jo je imela reka skozi zgodovino. V časih antike je bila pomembna tudi za transport, saj so po njej lahko prevažali dobrine do sto kilometrov daleč v notranjost Apeninskega polotoka. V tistih časih je redno poplavljala in nabrežje so uredili šele leta 1870, ko je Tibera končno dobila zdajšnjo podobo. Če smo že na vodi, se moramo nujno ustaviti na Tiberskem otoku, ki je ob nastanku Rima služil predvsem kot najlažja pot prek reke. Še danes ga z levim in desnim bregom povezujeta dva mostova, zato ga imenujejo tudi Otok med dvema mostovoma. Le nekaj sto metrov od Tiberskega otoka se lahko sprehodite po ozkih ulicah predela Trastevere, ki je bilo prvo rimljansko naselje na desnem bregu reke in so ga v času nastanka naseljevali obrtniki, ribiči, trgovci in tujci, povezani z delom ob reki. S številnimi restavracijami in nočnimi lokali nudi Trastevere veliko zabave predvsem v večernem času.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=9t-KrkCb6Wg[/youtube]Zeleni vrtovi
V razvitih mestih po vsem svetu se ponovno vse bolj zavedajo pomembnosti zelenih površin. K sreči so jih močno poudarjali že v preteklosti in Rim s svojimi številnimi vrtovi ni nobena izjema. Verjetno so najbolj znani vrtovi Vile Borghese. V začetku 17. stoletja je nastal pod taktirko papeževega nečaka in kardinala Borgheseja, ki je v sodelovanju z znanim baročnim arhitektom Berninijem, nekdanji vinograd spremenil v prelepe vrtove s številnimi bogato opremljenimi vilami. Vrtovi so zdajšnjo podobo tradicionalnih angleških kraljevih parkov dobili v 19. stoletju, za javnost pa so jih odprli šele v začetku 20. stoletja. Najbolj poznana stavba je seveda Villa Borghese, v kateri je danes nastanjena Galleria Borghese.

Vse poti vodijo v Rim
Obiskati ali ne obiskati tega mesta sploh ni vprašanje! Toda potrebno si je vzeti čas. Za ogled znamenitosti, ki so opisane na teh straneh, bi potrebovali štiri dni, da bi v živahnem utripu Večnega mesta zares uživali, pa bi si morali vzeti še vsaj dan ali dva več. Če k temu prištejemo še znamenitosti iz okolice Rima, lahko celoten izlet traja kar cel teden, brez okrog osemsto kilometrov dolge poti v vsako smer, seveda. Seveda pa velja pazljivost, žeparji in vlomilci v avtodome so tudi v Rimu na delu štiriindvajset ur dnevno in številni slovenski avtodomarji so se domov odpeljali slabe volje. Vsekakor je bolje pustiti nekaj dodatnih evrov v enem od varovanem počivališč ali, še bolje, v avtokampu, kot pa se domov vrniti v samih spodnjicah.