Letos v nedeljo, 13. aprila, teden pred Veliko nočjo, obeležujemo cvetno nedeljo, s katero v krščanskem koledarju vstopamo v veliki teden, čas priprave na veliko noč. Cvetna nedelja nas spominja na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali z vzkliki »Hozana« in mu pred noge polagali palmove veje – simbol slavljenja, a tudi minevanja človeške naklonjenosti, življenja in rodovitnosti.
Ker v Sloveniji palm načeloma nimamo, so se razvili izvirni običaji blagoslova zelenja: butarice iz oljk, ki so simbol miru in sprave, pušpana, vrbovih vej in drugega pomladnega rastja prinašamo v cerkev, kjer jih duhovnik blagoslovi. Zelenje nato simbolično varuje dom pred nesrečo in slabim vremenom.
V različnih regijah so se skozi stoletja oblikovali značilni načini izdelave butaric – od preprostih do izjemno bogato okrašenih, celo metrsko visokih. Gre sicer za staro krščansko navado, ki sega v 7. stoletje. Ponekod se še vedno ohranja običaj procesije z »osličkom« in butaricami, drugod je dan priložnost za mirno družinsko praznovanje. Čeprav je še vedno del postnega časa, marsikje diši po domačem kosilu in prvih okusih pomladi.
Cvetna nedelja nosi pomembno sporočilo – o minljivosti slave, moči skupnosti in veri v novo življenje. Je praznik, ki združuje duhovno globino s spoštovanjem do narave in ljudske ustvarjalnosti, zato ima prav posebno mesto v naši kulturni dediščini. Pri mašah se na ta dan prebirajo svetopisemski odlomki o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti. Teh dogodkov se verniki nato posamično spominjajo še na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Urednica portala MojPrihranek.si
