Pričujoča kombinacija dandanes, v času, ko se uspešnost knjig meri po kontroverznosti, s katero uspejo sprovocirati zanimanje medijev, sicer nekako ni nič izjemnega, a vendar roman Parfum Patricka Süskinda poleg tega, da je ob svojem izidu (leta 1985) v hipu zadostil temu, obenem pa še vsem mogočim drugim pogojem za takojšen uspeh, še vedno premore prav tolikšno (če ne še večjo) privlačnost in nič ni čutiti, da bi se njegova umetniška moč, pa tudi kulten naboj, z leti kaj zmanjšala.
Vonji kot umetnost
Glavni junak romana, ki se dogaja v mračnem in s krvavimi pretresi zanamovanem 18. stoletju v Franciji, je Jean-Baptiste Grenouille, genij, ki je sposoben ustvariti praktično kakršenkoli vonj, umetnik, ki ustvari neštevilne razkošne parfume, a se za slavo, ki bi si jo lahko s tem pridobil, sploh ne zmeni, in fanatik, ki celo svoje življenje podredi iskanju edine stvari, ki ga sploh zanima – vonja, s katerim bi si lahko podredil cel svet… in ga na svojo nesrečo naposled tudi najde.
Od vseh mogočih vrst umetnosti, katerim se dandanes z vrtoglavo hitrostjo pridružujejo venomer nove, sodobnim časom prikrojene različice ustvarjalnosti, je tista, ki deluje na čutilo voha, torej umetnost vonja, nemara najmanj razvita ali pa vsaj najbolj zanemarjena. Seveda ne gre zanikati estetske razsežnosti vonja, ki prežema naš vsakdan, in od katere živi svetovna industrija parfumov in dišav, a vendar le redko (ali celo nikoli) ne slišimo za kako dejansko “umetnino vonja.”
Čas in kraj dogajanja: Francija v 18. stoletju
Toliko v premislek, čeprav se s pričujočim problemom knjiga skorajda ne ukvarja, vsaj ne neposredno. Pravzaprav se Parfum neposredno ne ukvarja niti z zgodovinskimi značilnostmi časa, v katerem naj bi živel Grenouille. Čeprav je Grenouille po drugi strani ena od “odvratnih in genialnih prikazni,” ki, kot avtor zapiše že na samem začetku knjige, ta čas docela poosebljajo.
In vendar se zdi, da bi Grenouille, ki pobije petindvajset mladih deklet le zato, da si prilasti njihov vonj, lahko poosebljal tudi kak čas, ki je veliko bliže današnjemu. Tako bi morda lahko poosebljal na primer čas odkritij oziroma namišljeno brezčasovnost, znotraj katere živijo znanstveniki, ki se na poti do svojih dosežkov pogosto ne menijo za posledice, ki jih povzročajo.
Prav tako bi lahko lik Grenouilla pripadal času medijskih senzacij, ko umetniki prestopajo tudi tiste meje, za katere je svoj čas veljalo, da ne sodijo v krog umetnosti, ampak osnovne človečnosti, danes pa so to najpogosteje le še meje med senzacionalnim hipom in neprestano zdolgočasenostjo v življenju občinstva. Sicer pa to ni vezano le na današnji čas. Ali ni bilo tako že v starem Rimu, v času gladiatorjev? Ali ni ob tem Parfum pravzaprav zgodba univerzalnega in brezčasnega naboja? Je.
Parfum je obenem tudi skrajno večplastna knjiga, ki še najbolje deluje kot prispodoba, saj je poistovetenje z zgodbo pravzaprav mogoče le na tej ravni. Pravzaprav je Parfum zelo posrečena sodobna mitska zgodba. Z miti nasploh ga družijo tudi značilna pretiravanja: na primer to, da vsi, ki jih junak zapusti, tako rekoč takoj umrejo ali to, da Grenouille preboli neozdravljivo bolezen, da sedem let živi izven civilizacije, v skoraj popolni negibnosti, in naposled tudi to, da mu uspe ustvariti parfum, ki v sebi združuje vsa človeška hrepenenja.
Jean-Baptiste Grenouille – genij zla?
Jean-Baptiste Grenouille se rodi v skrajno neprijaznem času in na skrajno neprijaznem kraju. Mati ga hoče prepustiti smrti, a Grenouilla že ob rojstvu žene nerazumljivo močna sla po življenju, s katero opozori nase mimoidoče. Nato odrašča kot sirota v izjemno trdih razmerah in ne spozna ne topline ne ljubezni. V takšnih razmerah se začne razvijati njegov presenetljivi dar, pa tudi sovraštvo in prezir do ljudi nasploh.
Že od samega začetka se zdi, da je njegova usoda zapečatena in da je obsojen na skrajno revščino ter osamljenost. Vendar pa Grenouille kot vajenec v delavnici, kjer strojijo živalske kože, odkrije najuglednejšo pariško parfumerijo (s katero posluje njegov gospodar), se prične zanimati za izdelovanje parfumov in njegov dar se naenkrat zbudi v vseh svojih osupljivih razsežnostih.
Grenouille je kot pojava povsem neizrazit (in nima niti lastnega vonja, tako da ga ljudje zato še težje opazijo), a vendar mu z neznansko energijo in odločnostjo uspe postati vajenec pri uglednem parfumarju in njegovo podjetje pripeljati do ogromnega uspeha. Tam preživi učna leta, v katerih kljub uspehom, za katere je zaslužen, sam ni deležen nikakršnega uspeha niti ljubezni, ampak na koncu prejme le 25 frankov in dve obleki.
Nato se odpravi na jug, kjer se namerava naučiti tehnike pridobivanja izvlečkov vonjev, a na poti se ustavi na pustem kraju, kjer ni človeških vonjev. To ga tako prevzame, da tam ostane celih sedem let ter skuša doseči stik s samim seboj, kar pa mu spodleti. Ko se končno odpravi nazaj v civilizacijo, najprej postane senzacija – človek iz divjine, s pomočjo tega zasluži tudi nekaj denarja in nadaljuje svojo pot.
Ko prispe na cilj, se zaposli v majhni parfumarski delavnici in se nauči tehnike, ki ga je zanimala. Z njeno pomočjo namerava ustvariti vonje, ki bi ga povzdignili nad običajne ljudi, mu prinesli moč nad njihovimi dušami, in mu tako zagotovili spoštovanje, ki ga nikdar ni bil deležen. Končno ugotovi, da vsakogar najbolj prevzamejo in pri njih vnamejo največ hrepenenja in poželenja, vonji mladih, očarljivih deklet. Ker sam ne čuti skoraj nikakršnega spolnega poželenja, je to odkritje zanj prelomno.
Z mešanico vonjev petindvajsetih deklet, ki jih umori, je Grenouille na videz dosegel svoj cilj. Vendar takoj ugotovi, da to sploh ni res. Kljub grozodejstvom, ki jih je zagrešil, ga sicer vsi obožujejo, že sama njegova prisotnost v njih podžiga neustavljivo slo. Kar v resnici ljubijo, pa je le njegov vonj, nikakor on sam … Konec preberite sami.
Vsaj nekaj malega o avtorju
Patrick Süskind se je rodil leta 1949 v Ambachu na Bavarskem, kjer živi odmaknjeno od javnosti. Zato je o njem znanega le malo. V Münchnu in v Franciji je študiral zgodovino, nato je nekaj let delal kot scenarist. S Parfumom, ki je bil njegova druga knjiga, je uspel takorekoč čez noč.
Süskind je doslej poleg Parfuma napisal še naslednje knjige: Kontrabas (1984), Golob (1990), Zgodbe gospoda Sommerja (1991), Zgodbe in ena obravnava (1995) ter Rossini (1997). Najbolj je zaslovel s Parfumom ter z Golobom. V Golobu govori o osamljenem upokojencu, ki se skuša izogniti vsakemu presenečenju, nakar ga nekega dne pretrese golob, ki zaide na hodnik v stavbi, v kateri živi. Po tem dogodku si ne opomore več in počasi zdrsi v norost. Obe deli sta prevedeni tudi v slovenščino.
