Po drugi strani pa opozarjajo na zelo velik odstotek tistih, ki sedeža ne uporabljajo pravilno. Še več naj bi bilo takih, ki otroka v sedež nepravilno pripnejo. Poglejmo nekaj napotkov za varnejši prevoz naših najpomembnejših in hkrati najranljivejših sopotnikov.
Težka izbira pri nakupu
Pomemben je že prvi korak, torej nakup. Kot na Dnevih varne vožnje za mlade družine z Zavarovalnico Triglav opozarjajo strokovni sodelavci AMZS, ki mladim staršem na konkretnih primerih pokažejo, kako pravilno namestiti otroški sedež, ta korak ni enostaven, saj niso vsi avtomobilski sedeži enako primerni za vse tipe vozil. Čeprav se morajo izdelovalci sedežev držati strogih pravil, pa so lahko precejšnje razlike v tem, kako dobro se da posamezen sedež namestiti v vozilo.
Zato velja pravilo, da je treba pred nakupom sedež v avtu namestiti in preizkusiti, ali se ga da v naše vozilo dovolj čvrsto pripeti.
Že sama izbira sedeža ni enostavna, saj je na trgu zelo veliko število sedežev, med katerimi so zelo velike tudi razlike v ceni in, sodeč po ocenah preskusnih trkov otroških sedežev, tudi v ravni njihove varnosti. Ključno je, da sedež nosi homologacijsko oznako ECE R 44.04 (lahko ima tudi še oznako ECE R 44.03, saj se glede varnostnih zahtev standard ni spremenil). Kljub temu, da na prodajnih policah takih izdelkov ne bi smelo biti, pozornost ni odveč, saj se da nanje vseeno naleteti.
Pred nakupom varnostnega sedeža je priporočljivo pridobiti podatke preskusnih trkov sedežev, kar je zagotovo koristna dodatna pomoč pri izbiri varnega in primernega sedeža. Sedeži, ki jih takšni testi praviloma zajamejo, so cenovno relativno dragi, a pred časom opravljen preskus poceni sedežev je pokazal, da so poceni sedeži v povprečju bistveno slabši kot otroški sedeži z višjo ali recimo temu običajno ceno, ki jih običajno najdemo med testiranimi izdelki. Torej lahko sklepamo, da cena odraža kvaliteto in da velja biti pri nakupu premišljen. Velik razpon med cenami je mogoče najti že med preskušanimi sedeži, zato se postavlja vprašanje, ali je smiselno segati po še cenejših, ki jih na takih testih ne moremo najti.
Izbira velikosti
Otroški varnostni sedeži so razdeljeni v skupine glede na otrokovo težo in starost. Skupine so tri, in sicer: SKUPINA 0+ (sedeži za otroke stare do 1 leta in pol,oziroma do 13 kg telesne teže), SKUPINA I (sedeži za otroke stare od 8 mesecev do 4 let, oziroma od 9 do 18 kg telesne teže) in SKUPINA II + III (sedeži za otroke stare od 3 do 12 let, oziroma od 15 do 36 kg telesne teže). Ob vsem tem velja, ob izbiri ustreznega sedeža znotraj predpisane skupine, upoštevati pravilo višine varnostnih pasov v sedežu. Otroka je treba posaditi v izbran sedež in, če so njegova ramena višje od vpetja varnostnega pasu, je to znak, da sedež zanj ni primeren, saj bi v tem primeru pri trku obstajala velika verjetnost poškodb otrokovih ramen in ključnice.
Otrok sedež prerase, ko z rameni preseže vrh vpetja naramničnih pasov.
Prav tako velja biti pozoren pri nakupu rabljenega sedeža. Veljata dve glavni vodili. Sedež, ki je bil udeležen v trku (tudi manjšem) ima lahko poškodovano ogrodje ali plastiko, zato nakup v trku udeleženega sedeže ni varen nakup, saj ni nujno, da bomo lahko deformacije opazili s prostim očesom. Prav tako strokovnjaki odsvetujejo nakup sedeža, starejšega od 5 let, saj začne plastika po tem času izgubljati svoje karakteristike, kar seveda zmanjšuje varnost sedeža.
Pravilno vpetje sedeža
Ne glede na način vpetja sedeža v avto velja pravilo, da mora biti otroški sedež v avtomobilski sedež vpet čim bolj trdno. Na ta način preprečimo, da bi se ob trku otroški sedež odlepil ob avtomobilskega sedeža, kar bi povzročilo ob povratku sedeža v izhodiščni položaj močan udarec in veliko dodatno obremenitev za otroško telo. Za to je treba varnostne pasove vpete na avtomobilsko kletko speljati po otroškem sedežu natanko tako kot je to predvidel proizvajalec ter jih nato zelo močno zategniti. Pri tem ne bo odveč, če se s telesom upremo na sedež in ga z lastno težo še dodatno pogreznemo v avtomobilski sedež.
Vpetje isofix pripenjanja močno olajša in s tem ključno vpliva na možnost napačnega ali slabega pritrjevanja sedeža v avto. Ob tem velja opozoriti, da je sistem isofix uporaben največ do 18 kilogramov otrokove teže, se pravi za skupine 0+ in I ali drugače, do največ štirih let otrokove starosti. Prav tako je nujno vedeti tudi to, da mora imeti vsak isofix avtosedež tudi dodatno oporo (podstavek) v dnu avtomobila, saj ta ob trku ključno prepreči nihaj sedeža. Odstranitev noge s isofix podstavka močno poslabša njegovo varnostno vlogo!
Pripenjanje otroka v sedež
Prvo in zlato pravilo je – pripet naj bo na vsaki poti. Po kriteriju verjetnosti in statistike je največ možnosti za trk na naših kratkih in najbolj vsakdanjih poteh. Prav tako velja, da če bomo otroka v avtu vedno pripenjali s pripenjanjem ne bomo imeli težav, saj bo to del njegovega »potovalnega« modela, ki ga bo razumel in poznal. Ko ga prvič ne bomo pripeli, bo poznal tudi drugačen način vožnje.
Ključno za varno pripenjaje otrok v sedež je, da ga s pasovi dovolj čvrsto pripnemo. Pri tem naj bo vodilo to, da s prsti ne moremo več lahkotno pod sredinsko zapenjalno sponko v otroškem sedežu. To dosežemo tako, da varnostne pasove otroškega sedeža večkrat zategnemo, po vsakem potegu pa trakove pasu, ki gredo prek nog, nekoliko razrahljamo, kar omogoča udobnejšo in bolj čvrsto pripenjanje. Prav tako je pomembno, da otrok v sedežu sedi primerno oblečen. Oblečen v jakno ali bundo bo le težko udobno sedel, prav tako pa ga ne bomo mogli dovolj močno pripeti. Če otrok ne bo dovolj pripet, se bo lahko že ob manjšem trku izmuznil iz trakov varnostnega pasu ali pa bo z zgornjim delom telesa premočno zanihal, kar bo ogrozilo predvsem glavo, saj bo z njo lahko udaril v sedež pred seboj.
Ne pozabimo otroškega sedeža pripeti tudi takrat, ko v njem ni otroka! V primeru trka bo nepripet otroški sedež poletel po vozilu, kar lahko poškoduje voznika in sovoznika na prednjih dveh sedežih.