Za Zgornjesavinjski želodec je potrebna skrbna priprava mesa. Izbrati je treba kakovostno svinjino in jo očistiti vseh mišičnih ovojnic. Te mrene bi se sicer med uživanjem zatikale med zobmi.
Suhe mehurje, v katere se polni mesena masa, moramo najprej temeljito očistiti. Pranje poteka štiri ure (dve na eni in dve na drugi strani) pod tekočo vodo. Mehurji do naslednjega dne počakajo v hladni vodi. Tako postanejo bolj prožni in se pri polnjenju ne strgajo.
Meso zmeljemo, dodamo na kocke narezano slanino, začimbe (sol, poper, česnovo vodo) in vino (nekateri izberejo rdeče, drugi belo), in maso dobro premešamo.
Zmes natlačimo v posodo za polnjenje, mehur previdno napolnimo in z občutkom stisnemo, da postane bolj ploščat.
Odvečno maso vrnemo v posodo za polnjenje, nato želodce pripravimo za stiskanje na ustrezno debelino.
V preprosti pripravi stisnemo želodce na enotno debelino in jih položimo na polico.
Moška ekipa je s tem svoje delo zaključila, na vrsto pa pridejo spretne ženske roke, ki bodo želodce skrbno zašile.
Šivanje želodcev sicer ni posebej zahtevno opravilo, a ker se celotna izdelava Zgornjesavinjskega želodca izvaja v relativno hladnem prostoru (najprimernejša temperatura je od 4 do 8 stopinj celzija), je tudi to delo zahtevno.
Delo je opravljeno, gospodar pa zadovoljen.
Sedaj pride na vrsto narava in veliko ljubezni. V predalpski klimi se bo Zgornjesavinjski želodec sušil predvidoma okoli 4 mesece. Po nekaj dneh bo treba vsakega posebej prepikati in nekajkrat premasirati, da se ven iztisne ves zrak, ki bi sicer lahko bil kriv za kvarjenje mesa. Sledi stiskanje v stiskalnici, kjer se dokončno iztisnejo zadnji zračni žepi, ovoj se sprime z maso, želodec pa dobi značilno obliko. Nato bo treba želodce redno (vsak drugi dan) obračati in previdno ostrgati vseh maščob, ki se bodo izločale. Z veliko mero potrpežljivosti, pridnosti in ob ugodnih vremenskih razmerah bo na pomlad gospodar lahko svojim gostom ponudil vrhunsko specialiteto, ki je geografsko zaščitena in se imenuje Zgornjesavinjski želodec.
Mojster nas je naučil, da je pravilno ime samo "Zgornjesavinjski želodec". "Savinjski" ni dovolj, saj je specialiteta geografsko zaščitena samo na ozemlje Zgornjesavinjske doline, ki se začne na jugu z občino Mozirje, konča pa na severu z Logarsko dolino.
Več o zgornjesavinjskem želodcu si lahko ogledate na www.domacizelodec.com.
