Kako najlažje izrezljati bučo

Person carving a pumpkin
Foto: Ivan Samkov iz Pexels

Rezljanje buč je postalo nepogrešljiv del oktobrskih dni, ko iz oranžnih plodov nastajajo strašljive, nasmejane ali umetniško izrezljane podobe. Čeprav se zdi, da gre za povsem ameriško tradicijo, ima ta običaj precej daljšo in širšo zgodovino. V Evropi je bil prvotno povezan s keltskim praznikom Samhain, praznikom konca poletja, ko so ljudje verjeli, da se duhovi vračajo med žive. Da bi jih prestrašili ali jim pokazali pot, so v repe, krompir ali buče izrezovali obraze in vanje postavili svečo. Ko se je praznik skozi stoletja prepletel s krščanskim praznikom vseh svetih, so se navade spremenile – toda svetleče buče, t. i. “Jack-o’-lanterns”, so ostale.

V Sloveniji se je rezljanje buč razširilo razmeroma pozno, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, skupaj z vplivom noči čarovnic. Sprva so mnogi na tradicijo gledali z zadržkom, a z leti so jo sprejeli kot prijetno, ustvarjalno jesensko opravilo, ki povezuje družine. Danes so izrezljane buče del šolskih delavnic, vaških prireditev in družinskih večerov, ko otroci z navdušenjem rišejo obraze, odrasli pa pomagajo z noži in svetilkami.

Buče za rezljanje

Hokkaido buča, ki se najpogosteje naje v naših kuhinjah, ni najbolj primerna za rezljanje, čeprav se jo da uporabiti, če nimate druge pri roki. Razlogi so predvsem v njeni velikosti in strukturi. Hokkaido je majhna in kompaktna buča, zato v njej ni veliko prostora za izrezovanje obrazov ali votline za svečo. Njeno meso je gosto in trdo, kar pomeni, da se težje reže, zlasti če želiš natančne linije. Za izrezovanje obrazov in jesensko okrasitev so najbolj primerne velike, votle buče z mehkejšo lupino, ki jih zlahka obdelamo z nožem.

Najpogosteje uporabljene sorte:

  • Halloween – oranžna, okrogla in gladka buča, najpogostejša izbira za rezljanje. Ima mehko notranjost in lepo obliko, ki omogoča enostavno izdelavo obrazov.

  • Jack-o’-lantern – tradicionalna sorta za svetilke, srednje trda lupina, enakomerno oranžna barva, obstojna tudi na prostem.

  • Rocket – nekoliko bolj trpežna, a še vedno enostavna za rezanje; dolgo ohrani obliko in barvo, zato je primerna za dekoracijo pred vrati.

Buč, namenjenih rezljanju, ne shranjujte v toplem prostoru. Najbolje bodo obstale zunaj, na suhem mestu, zaščitenem pred dežjem in zmrzaljo.

Najlažji način za rezljanje buče

Za uspešno rezljanje ni potrebno veliko. Le nekaj potrpežljivosti, dobra ideja in pravi pripomočki.

  1. Izberite pravo bučo.
    Najboljše so srednje velike buče z gladko površino in trdno lupino. Premehke buče se težje režejo, prevelike pa so lahko okorne za delo.

  2. Pripravite orodje.
    Uporabite oster nož z ozkim rezilom, žlico ali strgalo za odstranjevanje semen in notranjosti ter flomaster za risanje motiva. Za otroke so primerni posebni plastični kompleti za rezljanje.

  3. Odrežite pokrov.
    Pokrov odrežite pod rahlim kotom, da bo kasneje lepo sedel nazaj. Nato z žlico odstranite semena in vlaknasto notranjost – bučo dobro očistite, da se ne bo hitro kvarila.

  4. Narišite obraz ali motiv.
    Najprej s flomastrom začrtajte oči, nos in usta. Ni nujno, da gre za strašljive obraze – vse pogosteje ljudje ustvarjajo nasmejane, nežne ali celo umetniške motive.

  5. Režite počasi in previdno.
    Začnite z manjšimi izrezi in po potrebi postopno povečujte odprtine. Pri podrobnostih si lahko pomagate z manjšim nožkom ali kuhinjsko žagico.

  6. Vstavite svečo ali LED lučko.
    Klasična čajna svečka ustvari toplo, migetajočo svetlobo, LED lučka pa je varnejša in traja dlje. Pokrov ponovno namestite – in vaš jesenski svetilnik je pripravljen.

Rezljanje buč ni le ustvarjalna zabava, temveč tudi način, kako si vzamemo čas zase in za družino. Ko se zunaj stemni in buča na pragu zažari, v prostor vstopi tisti poseben občutek jesenske topline, prepletene z malce skrivnostnosti. Čeprav izvira iz davne keltske tradicije, je danes tudi v Sloveniji to postal običaj, ki povezuje generacije – od otrok do babic – in vsako leto prinaša novo priložnost za ustvarjalnost in nasmeh v temnejših dneh.

Kaj narediti z izdolbenimi semeni in sredico?

1. Semena: popražena in hrustljava malica

Bučna semena so prava zakladnica hranil – bogata so z beljakovinami, cinkom, magnezijem in zdravimi maščobami.
Priprava:

  • Semena sperite pod vodo, da odstranite vlaknasto sredico, nato jih

dobro posušite (lahko na kuhinjskem papirju).

  • Razporedite jih po pekaču, pokapajte z malo olivnega olja, posolite (ali dodajte papriko, česen v prahu, rožmarin) in pecite pri 170 °C približno 15–20 minut.

  • Med peko jih nekajkrat premešajte, da se enakomerno zapečejo.
    Ko se ohladijo, so popoln prigrizek, dodatek k solatam ali domači granoli.

2. Sredica: osnova za juhe in omake

Vlaknasta bučna sredica vsebuje precej vlage in okus, zato je odlična za juhe, zelenjavne omake ali rižote.

  • V ponvi popražite čebulo in česen, dodajte izdolbeno sredico (brez semen) ter nekaj korenčka ali krompirja.
  • Dušite 10–15 minut, zalijte z zelenjavno jušno osnovo in kuhajte, dokler se zelenjava ne zmehča.
  • Zmiksajte v gladko kremo in po želji dodajte smetano ali kokosovo mleko.
    Rezultat: kremna bučna juha, ki diši po jeseni.

3. Sladke ideje: muffini, palačinke, pire

Če sredico precedite in spasirate, dobite bučni pire, ki ga lahko uporabite v sladicah.

  • Dodajte ga testu za palačinke, mafine ali palačinke – buča doda naravno sladkobo in sočnost.
  • Za sladico jo zmešajte z medom, cimetom in vanilijo ter uporabite kot nadev za pite ali ovsene rezine.

4. Naravno gnojilo ali hrana za živali

Če sredice ne želite uporabiti v kuhinji, jo lahko dodate na kompost, saj se hitro razgradi in obogati zemljo. Nekateri tudi posušene in zdrobljene bučne ostanke dodajo v krmo za kokoši ali druge živali – seveda brez začimb in soli.

Tako lahko iz ene buče dobite dekoracijo, prigrizek, juho in sladico. Jesen s tem postane ne le ustvarjalna, temveč tudi trajnostna – nič se ne zavrže, vse se uporabi.

Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.