Ali nasprotno: njo v zgodnjih petdesetih letih, sicer brezhibno urejeno, a vendar, znakov staranja ne more skriti, in njega, komaj tridesetletnega, s tistim brezbrižnim, skoraj še deškim nasmehom …
Še nedavno je prevladovalo prepričanje, da se je v prvem primeru mlada ženska spečala s postaranim bogatašem zgolj zaradi gmotnih koristi, v drugem primeru pa naj bi fante končno zadovoljil potrebe po mamici, ki je nikoli ni imel. Kot je tudi veljalo splošno prepričanje, da mora biti v partnerski zvezi on – ne preveč, kakih pet let – starejši od nje.
V današnjih časih pa so odnosi, v katerih so starostne razlike med partnerjema izrazito velike – čeprav so takšni odnosi še vedno redkejši od “tradicionalnih” – daleč od nenavadnega, ne glede na to, kdo od obeh partnerjev je (znatno) starejši. Stabilnost teh odnosov je namreč veliko bolj kot od razlike od letih odvisna od relativne zrelosti partnerjev in od tega, kako uspešno uravnotežita vzorec “starš – otrok” (starejši partner namreč vedno nehote prevzame vlogo starša; odnosu prinaša več izkušenj in tako postaja nekakšen učitelj.
Mlajši partner je nekakšen študent/otrok in podrejen starejšemu partnerju). Sicer pa se splošno pravilo partnerskega odnosa glasi: ni pravila, ki bi ustrezalo vsem. Kdo je pravzaprav sploh pristojen za to, da presoja, kateri odnos je pravilen in kateri napačen?
Dokazano! Za začetek si oglejmo nekaj dejstev.
Prvič, statistično je sicer dokazano, da bo večina med nami partnerski odnos razvila z nekom, ki je do tri leta mlajši ali starejši; in vendar je vse več tistih, ki ta normativ deloma ali znatno presegajo. Negativno ocenjevanje takšne partnerske zveze je napačno, saj je dokazano, da so lahko zelo uspešne – seveda, dokler sta partnerja sposobna prepoznati potrebe drug drugega in jih tudi pripravljena zadovoljiti.
Drugič, statistike kažejo, da imajo zakonske zveze, v katerih je mož znatno starejši od žene, več možnosti za razpad kot v nasprotnem primeru ali kadar sta partnerja približno enake starosti.
Tretjič, če znaša razlika med partnerjema deset let ali več, so možnosti za različna mnenja večje, torej tudi pogledi na partnerski odnos in družino.
Četrtič, dokazano najučinkovitejša, “popolna” razlika v letih je, kadar je mož pet let starejši od žene. Takšna razlika v letih ni velika, kot navadno tudi ne razlika v stališčih in pogledih. Več je možnosti za razumevanje in spoštovanje mnenj, stališč in prepričanj drug drugega. Tudi raven zrelosti partnerjev je pri tej starostni razliki približno enaka, saj imata oba približno enake življenjske izkušnje. Prihajata namreč iz iste “generacije” (ta je opredeljena kot starostna skupina znotraj sedemletnega obdobja).
Normalna in znatna razlika v letih?
Jasnega pravila glede tega ni, saj so spremenljivke kompleksne. Predvsem je ta razlika odvisna od trenutne starosti partnerjev. Desetletna razlika med šestdeset- in sedemdesetletnikoma je lahko nepomembna, med dvajset- in tridesetletnikoma je lahko nepremostljiva. V splošnem torej lahko rečemo, da desetletna razlika v zrelih letih ne predstavlja tako velike težave kot v mlajših letih. Res pa je tudi, da ni vse v številkah; bolj kot te so namreč pomembne življenjske izkušnje, zrelost pristopa k odnosu in nastopa v njem. Starost namreč ni isto kot odraslost in starejši partner samo zaradi let in izkušenj ni boljši ljubimec in sogovornik.
Tistim, ki iščejo ali že imajo mlajšega partnerja, v žargonu pravijo “roparji zibelk”. In čeprav je res, da obstajajo tisti, ki to počnejo iz napačnih vzgibov, je nesporno tudi dejstvo, da obstajajo ljudje, ki se resnično zaljubijo v tiste, ki so od njih veliko mlajši ali veliko starejši. Zato je napačno sklepati, da vsak odnos, v katerem je starostna razlika med partnerjema velika, obstaja samo zato, ker ima vsaj eden od partnerjev od njega določena gmotna pričakovanja ali nekakšen psihološki problem. Kje torej tiči odgovor na vprašanje: zakaj se mlajši ljudje zaljubijo v znatno starejše od sebe – in nasprotno?
Starejši moški in mlajša ženska
Partnerski odnosi z velikimi razlikami v letih so bili znani vso zgodovino in v številnih kulturah so bili nekoč celo zaželeni, zlasti v patriarhalnih, kjer so (bile) mlade neveste, ki imajo pred seboj veliko rodnih let, popoln “dobitek” za stare, finančno stabilne moške. Ta razmerja seveda niso bila kaj prida romantična in so bila pogosto obsojena na škandal – če ne prej pa tedaj, ko so se začeli vanje vpletati mlajši ljubimci.
Še vedno sicer prevladuje javno mnenje (in se k sreči počasi, a vztrajno spreminja), da mora biti partner vedno starejši od partnerke. Ti odnosi so tudi manj “družbeno sporni”, saj so ženske že od nekdaj hodile s starejšimi moškimi, obratni primeri pa so bili redki.
Hoditi s starejšimi moškimi se zdi vznemirljivo; ženske že kot najstnice navadno pogledujejo za starejšimi moškimi, saj v njih vzbujajo občutek večje odraslosti in neodvisnosti. Privlači jih to, kar navadno pride z leti: inteligenca, zrelost, finančna stabilnost. Prav zadnja navadno najbolj pritegne – pa ne v strogo materialnem smislu, ampak prej misel, da nekdo skrbi za nas.
Moški po tridesetem letu večinoma vedo, kdo so, in se ne “iščejo” več. So v drugi ali tretji fazi poklicne kariere in naučili so se, da je življenje več kot zgolj denar, seks in prestiž. Ne igrajo se več “miselnih igric”, saj se že zavedajo, da so te izguba časa. Naučili so se, kaj fizično, emocionalno in intelektualno zadovolji žensko. So odgovornejši in opravijo stvari, ki jih morajo opraviti. Ne obesijo se za vsako partnerkino besedo in je ne silijo v seks, ampak resnično cenijo čas, ki ga preživijo z njimi.
Predstavljajo jih prijateljem, peljejo na zmenke, izražajo zanimanje, da bi srečali njene prijatelje, in to dejansko tudi storijo. Starejši moški so bolj kot mlajši ponosni na to, da hodijo z mlajšo žensko, in se poskušajo spraviti na njihovo raven. Ženske, ki se ogrevajo za starejše moške, pa pravijo, da je čas, ki ga prebijejo s takšnim moškim, bolj “zapolnjen”, ljubeč in užitka poln; da znajo starejši moški pritegniti pozornost ženske, da so v življenju bolj izkušeni in manj egocentrični.
Opozorilni znaki!
Značilen primer: petdesetletni Tomaž in sedemindvajsetletna Ana sta se poročila pred tremi leti, takoj ko je Ana, hčerka samohranilke, diplomirala in si poiskala službo. Tedaj sta bila noro zaljubljena. Triindvajset let, kolikor jih je bilo med njima, bi lahko bilo tudi triindvajset sekund. Zdaj je vse drugače: njej gre na živce možev nadzor nad njenim življenjem, njemu Anino nenehno upiranje. In če sta bila nekoč prepričana, da se jima kaj takega ne more zgoditi, se zdaj čutita ujeta v odnosu oče-hči.
Zgornji primer ponazarja, da si lahko ženska v prvi fazi vznesene ljubezni, tako kot Ana, poišče starejšega partnerja tudi zato, da bi v njem našla očeta – bodisi zato, ker tega pogreša, ker ni nikoli prejemala njegove ljubezni. Ob starejšem moškemu se počuti varno in zaščiteno, v njem je našla skrbnega očeta.
Vendar pa mora “hči”, če želi postati popolna partnerka, izpolniti tudi vlogo “mame” ali “negovalke”, “oče” pa mora oživeti sina v sebi in zadovoljiti svojo potrebo po negovanju in ljubezni, saj bo le tako postal popoln partner. Šele v tem primeru bo par lahko ostal skupaj in našel globlji mir.
Pozorni bodimo tudi na naslednje: če se naš starejši partner izogiba temu, da bi se z nami pokazal v javnosti ali nas predstavil prijateljem in če ne izraža nikakršne romantike, je to znak za alarm. Morda ne išče ženske svojih sanj, ampak nas ima samo za zabavo in razkazovanje. To, da je izkušen, tudi ni vse; pomeni lahko zgolj, da ima več izkušenj med rjuhami, v vsakodnevnem življenju pa bomo od njega iztržili bore malo.
Starejša ženska in mlajši moški
Odnos med starejšo žensko in mlajšim moškim je manj pogost; vendar so nekateri od najsrečnejših zakonov prav tisti, v katerih je ona starejša! Družboslovci, ki se ukvarjajo z razlago medosebnih odnosov, pravijo, da dejstvo, da zakon več zahteva od ženske kot od moškega (ona se mora prilagoditi njegovemu priimku, delu, življenjskemu slogu …), pripomore k temu, da je ona čustveno dovolj zrela, da je tem prilagoditvam kos kot odrasel človek.
Ker je starejša od partnerja in vsaj teoretično zrelejša, je sposobna ustvariti vzajemno zadovoljujoč odnos, poleg tega se manj nagiba k ljubosumnosti, zahtevnosti in posesivnosti. Edini primer, ko se takšna starostne razlike navadno ne obnese, je, če je ženska že prestara za otroke, partner pa si jih želi.
Moška obsedenost s starejšimi ženskami se začne že tedaj, ko so dovolj stari, da vedo, kaj je ženska. Mlajšim moškim se zdijo starejše ženske pogosto zanimivejše od mlajših in vrstnic. Ključna lastnost starejših žensk: dovolj dobro se poznajo, da so prepričane v to, kar so, in v svoja pričakovanja. So izkušene, razumevajoče, strpne in vedo, kako vzbuditi v moškem občutek zadovoljstva doma in s samim seboj.
Materinski nagon prepletajo s poznavanjem človeške narave in znajo ravno prav laskati. Vedo, kdaj pripraviti moškega do govorjenja in kdaj govoriti z njim. Do podrobnosti znajo preučiti njegove šibke točne ter se hkrati taktično in naravno trudijo, da jih ne bi poudarjale ali poslabšale (le katera najstnica zna kaj takega?). Ženske, ki imajo rade mlajše moške, pa ljubijo predvsem prožnost ter občutek avanture in spontanosti.
Seveda ni zanemarljivo dodati, kako pomembno je, da se starejša ženska ne sramuje razlike v letih in njenega tabuiziranja, ter da, na drugi strani, ohrani vitalnost uma in telesa. Olajševalna okoliščina pri tem je statistično dokazano dejstvo, da se moški postarajo hitreje kot ženske, tako telesno kot duševno, in da ženske veliko bolje kot moški vedo, kako ostati ohranjene – letom navkljub.
Opozorilni znaki!
Značilen primer: Petra je stara triinpetdeset let, njen partner, Aleš, dvaintrideset. Na začetku odnosa se je zdela razlika v letih nepomembna. Zdaj se Aleš pogosto počuti, kot da spet živi pri mami, saj ga Petra nenehno preverja: kaj in kdaj je jedel, kam gre in kdaj pride, koliko se je zredil in zakaj ni opral avtomobila. In Petra? Ona meni, da nenehno skrbi zanj in da ji Aleš prav nič ne pomaga.
Največja nevarnost, ki preti takšnemu razmerju, je tako imenovani sindrom Petra Pana: nekateri moški namreč nikoli ne odrastejo ter vse življenje iščejo žensko, ki jim bo hkrati mati in žena. Zato se nikdar ne razvijejo v odgovornega odraslega; drugim moškim ugaja, da nekdo zanje skrbi, ter se, kadar je le mogoče, izogibajo odgovornostim in delu.
Starejše ženska navadno že ve, kako poteka življenje, kako vzdrževati hišo, in mlajšemu moškemu bolj oprošča neodgovorno vedenje ali pomanjkanje ambicioznosti.Pomembno je tudi, kako vsak posameznik v paru občuti razliko v letih. Če smo starejša partnerka in se nenehno bojimo, da nam bo partnerja speljala mlajša, ali če bdimo nad njim kot angel varuh, ker smo pač starejši, je to problem. Možnosti, da bo takšen odnos propadel, so večje tudi, če nas on dela ranljivo s tem, ko nas draži zaradi naše starosti. Tudi če prevzame podrejeno vlogo in se nam pusti voditi na vseh področjih našega, njegovega in skupnega življenja, je več možnosti, da bo odnos propadel.
Na isti frekvenci
Če torej doslej povedano nekoliko metaforično povzamemo, bi lahko rekli, da morata biti partnerja, ne glede na to, kakšna je starostna razlika, na isti frekvenci. Zadovoljujoč odnos zahteva uravnoteženo energijo, uravnoteženost dajanja in sprejemanja, negovanja in sprejemanja nege, starševstva in otroštva. Takšno ravnotežje premaga tudi razliko v letih. In če, končno, oba razumeta, da je število partnerjevih rojstnih dni manj pomembno kot kakovost njegovega življenja, potem razlika v letih ni več težava.
Starost ni isto kot odraslost; starejši partner samo zaradi let in izkušenj ni boljši ljubimec in sogovornik.
Starejša ženska in mlajši moški
Razlogi za trend
* Starejše ženske iščejo boljši vsakdan in so, po zaslugi kozmetičnih in modnih novosti, v zrelih letih privlačnejše in samozavestnejše kot nekoč.
* Bolj verjetno kot nekoč je, da bodo samske ženske po ločitvi spet prišle na “trg zmenkov”.
* Vse ženske ne iščejo dragih avtomobilov in predvidljivosti. Mnoge imajo raje spontanost, potovanja in zabavo.
* Ženske imajo raje moške, ki niso zagrizeni karieristi in so sposobni skrbeti za otroke.
* Mlajšim moškim se starejše ženske pogosto zdijo bolj zanimive, izkušene in finančno stabilne.
* Srednja leta so čas, v katerem ženska najbolj ve, kdo je, kaj hoče, kam hoče in kako bo tja prišla.
Napačno je sklepati, da vsak odnos, v katerem je starostna razlika med partnerjema velika, obstaja le zato, ker ima vsaj eden od partnerjev od njega določena gmotna pričakovanja ali nekakšen psihološki problem.
