Preprečevanje samomora pri starostnikih, 1. del

Preberi: Preprečevanje samomora pri starostnikih, 2. del.

Najprej nekaj splošnih stavkov o sami knjigi: Društvo Ozara Slovenija je marca 2009 izdalo prvo slovensko poljudno-strokovno knjigo o samomoru „Samomor – večplastni fenomen“, ki prvič v tovrstni literaturi obravnava tudi pojav samomora v Sloveniji.

Avtor dela je priznani pisatelj, publicist, prevajalec in oblikovalec, Žiga Valetič (izdal je tudi Humornik).

Dr. Saška Roškar, psihologinja z Inštituta za varovanje zdravja poudarja pomen osebnega izkustva: “Knjiga v slovenskem prostoru nedvomno predstavlja svojevrsten prvenec, saj gre za prvo delo, ki večplastno področje suicidologije in fenomen samomora na poljuden način predstavi splošni javnosti. Avtor takoj na začetku knjige brez ovinkarjenja predstavi svojo osebno zgodbo in izkušnjo s spogledovanjem s samomorom. To da knjigi poseben pečat in bralca pusti z okusom po še.”

Dejstva

V shemi in v tabeli vidimo, da je v starostni skupini nad 75. letom največ samomorov. Seveda govorimo o količniku samomora in ne o konkretnem številu primerov. Primerov je več v skupini med 45 in 54 letom, toda količnik se meri kot delež primerov znotraj starostne skupine, ki pa je povsod po svetu najvišji v visoki starosti.

Če si ogledamo shemo Svetovne zdravstvene organizacije, pri starosti od 65 do 74 let najdemo količnik 46,7. To pomeni, da na 100.000 ljudi znotraj te starostne skupine naredi samomor 46 ljudi. In če pogledamo starostno skupino od 35 do 44 let, je količnik 30.

To pomeni, da na 100.000 ljudi znotraj te starostne skupine naredi samomor 30 ljudi. Odstotek starejših ljudi v primerjavi s celotno populacijo torej raste, toda število tistih, ki so stari med 65 in 74 let, je v družbi še vedno manjše od tistih, ki so stari med 35 in 44 let, čeprav gre v obeh primerih za desetletni vzorec.

Starostniki so brez dvoma skupina, pri kateri je delo na preprečevanju samomora izrazito potrebno, hkrati pa tudi precej težavno, saj je stvarnih težav, s katerimi se starostniki spopadajo, več kot pri drugih starostnih skupinah. Če se na vsak samomor zgodi med 8 in 25 poskusov samomora in če je med mladimi to razmerje tudi 100:1 ali še več, je pri starejših nad 65 let to razmerje samo 4:1.

Kaj je starost?

Uvodni članek v suicidološki reviji Pogled, ki je svojo dvojno številko v letu 2008 posvetila preprečevanju samomora med starostniki, je napisal eden najmodrejših Slovencev, France Bučar.

Zaradi spodbudnega tona, ki ga je ubral s pisanjem, se mi zdi zelo pomembno ohraniti njegove misli tudi v knjigi, kot je naša: »… Kaj je tedaj starost? Stanje, ko se posamezniku iz fizioloških vzrokov vse bolj zmanjšujejo možnosti udejanjati svoje človeške potenciale? In kdaj pride do tega? Časovna meja je zelo relativna.

Kdo lahko določi tisti kritični trenutek? Do podobnega stanja pa vodijo vse bolj tudi družbene okoliščine in razmere. Je tudi prisilna brezposelnost začetek staranja? Je tudi zavestno zanemarjanje svojih zmogljivosti in kronična lenoba pohod v starost? Se lahko zadovoljimo kar s statistiko? Star ali relativno ‘mladosten’ si lahko pri petdesetih ali pri osemdesetih. Še posebej, če je uresničitev lastne človeškosti v prvi vrsti duševni pojav.

Samorealizacija kot proces, lahko tudi manj zavesten, je po moji presoji bistvo človekovega življenja in ga s svojimi zahtevami spremlja od začetka do konca: iz sebe napraviti novo umetnino. Starost kot točka v človekovem duhovnem življenju pa je trenutek, ko se je odpovedal samorealizaciji, ko se je prepustil odmiranju, ne da bi s svojo dejavnostjo zavestno zapolnjeval svoje življenje.

Ko se prepustiš toku in čakaš samo še konca, čeprav si pri tem želiš, da bi bil ta konec čim bolj oddaljen. Za velik del ljudi je to slučajno tudi čas upokojitve, ki je vsaj s psihološkega vidika greh nad človečnostjo. Moderna doba tega vprašanja doslej ni bila sposobna rešiti …«

Povodi za samomor

Povodi in razlogi za višjo samomorilnost pri starostnikih so raznoliki. Močno vlogo ima osamljenost, ki je lahko posledica ovdovelosti, ločitve ali odhoda v dom za starejše občane. Starostniki znajo potožiti zaradi izgube ugleda, statusa in svoje vloge v družbi. Včasih se jim zgodi prisilna upokojitev in so kljub vitalnosti primorani postopoma ustavljati tok življenja.

Na tiste, ki so po naravi bolj občutljivi in ranljivi, lahko pogubno vplivajo večji družinski prepiri in spori. Vzrok za samomorilno miselnost je včasih revščina, vse bolj pogosta kronična bolezenska stanja, tudi alkohol in depresija, ne smemo pa izpustiti pojava demence.

Norveška suicidologa Kjolsetha in Ekberga je zanimalo, ali starostnike, ki so poskusili narediti samomor, kaj povezuje oziroma, ali je v njihovi preteklosti mogoče zaznati kakšne vzporednice. Dejansko sta odkrila nekaj podobnih vedenjskih in nazorskih vzorcev:
• v otroštvu in/ali mladosti so živeli v težavnih razmerah brez čustvene opore, pogosto v revščini, že zelo zgodaj pa so jim bila naložena delovna bremena;
• tudi v odrasli dobi so živeli pod različnimi pritiski, ki so se jim včasih pridružile težavne zakonske zveze, zloraba alkohola, dolgoletna skrb za bolnega partnerja, predvsem pa nemogoče delovne zahteve, ki so jim onemogočale, da bi našli čas zase in za svoje potrebe;

• edini način preživetja, ki so ga poznali, je bila proaktivna dejavnost, ko pa so se v starosti začele kopičiti razne težave, so postali bolj ranljivi kot kadarkoli prej;
• navajeni so dajati, ne pa tudi prejemati, in če imajo občutek, da nimajo več česa dati, se jim življenje zdi nesmiselno in nekoristno;
• želeli so narediti samomor zato, da bi sami odločali o življenju ali ker niso s svojim obstojem in svojimi težavami hoteli obremenjevati drugih ljudi.

Kje najdejo starostniki pomoč?

S starostniki je treba delati v družinskem krogu, v ambulantah splošne medicine, pri osebnem zdravniku, v domovih starejših občanov, pomagajo pa jim tudi centri za socialno delo.

V omenjeni reviji Pogled sta Jana Mali in Bernard Stritih s Fakultete za socialno delo zapisala naslednja odstavka: »Socialni delavec lahko vpliva na izboljšanje interakcij med starimi ljudmi in drugimi ljudmi v družini in širšem socialnem okolju.

Družini pomaga pri reorganiziranju življenja na način, ki je sprejemljiv za vse njene člane. Posreduje jim ustrezne informacije, ki so jim v pomoč pri reorganiziranju življenja, in jih usposablja za življenje s starejšim družinskim članom. Pomembno je, da socialni delavec poveže stare ljudi in njihove oskrbovance s formalno mrežo pomoči v skupnosti.

Pri socialnem delu s starimi ljudmi upoštevamo nekatera načela: mobilizacijo moči in sposobnosti starih ljudi, maksimalno funkcioniranje, zagotavljanje okolja, ki človeka ne bo omejevalo, etičnost, spoštovanje etničnih razlik, sistemsko perspektivo, postavljanje ustreznih ciljev.«

Ambulante splošne medicine so morda najbolj občutljiva točka, saj samomorilne nagnjenosti ni vedno lahko prepoznati, kljub študijam, ki so ugotovile, da kar dve tretjini ljudi, ki poskušajo narediti samomor, v mesecu pred poskusom obiščejo svojega družinskega zdravnika. Zaradi različnih norm traja obisk pri splošnem zdravniku v Sloveniji samo sedem minut, kar je zelo kratek čas za resnejši posvet in pridobitev vpogleda v zdravstveno stanje posameznika.

V letih 2003/04 je bilo med vsemi ljudmi, ki so obiskali ambulanto splošne medicine, kar 29,3 odstotkov starostnikov, od tega 64 odstotkov žensk, več kot polovica pa jih je imela osnovnošolsko izobrazbo. Med njimi je bilo 2,5 odstotka depresivnih in 7,8 odstotkov ljudi z duševnimi motnjami, med katere sodi tudi nerodna demenca.

Domovi starejših občanov nudijo starostnikom bivanje, družbo in 24-urni nadzor nad njihovim telesnim počutjem, povprečna starost v teh domovih pa je 80 let.

Sklep: razumevanje in doprinos vsakega od nas

Po popisu prebivalstva v letu 1991 je bilo v Sloveniji 213.549 državljanov starejših od 65 let. Popis leta 2002 je prikazal številko 288.981, medtem ko demografske napovedi za prihodnost kažejo, da bo leta 2030 že vsak peti Slovenec sodil v to starostno skupino. Podoben trend staranja se kaže v večjem delu Evrope, zato bomo ob našem staranju za boljše vzdušje v družbi resnično potrebovali razumevanje in doprinos vsakega od nas.

Preberi: Preprečevanje samomora pri starostnikih, 2. del.