Spoznavanje preko interneta? Zakaj pa ne? To, kar je bilo nekoč skorajda tabu, je danes nujnost. Kdo hudiča pa ima čas letati naokoli po lokalih ter diskotekah in iskati primernega kandidata zase? In dandanašnji smo ljudje vse bolj zahtevni. Komu se ljubi potencialno zanimivega sopotnika spraševati o hobijih, grdih navadah, poklicih, odnosu do otrok ter številu kocin na riti? Nikomur.
Internet ponuja majhno morje priložnosti. Za tiste, ki radi berejo, so idealni – blogi. Avtor bloga se namreč skozi tekste precej razgali, večina jih zraven prilepi še svoje slike ter video posnetke in če si vzameš malo časa, o človeku izveš dobesedno vse. Bloge lahko razvrščaš in pregleduješ celo glede na obravnavano tematiko, tako da lahko že na samem začetku izločiš najbolj zanimive pisce. Skozi komentarje se piscu lahko približaš in če steče kolikor toliko zanimiva debata, že nekje napraskaš naslov elektronske pošte ali telefonsko številko, ki ti odpre vrata do novega poznanstva.
Nihče ne piše bloga zgolj in le zase, in vsak bloger budno spremlja komentarje. Slej ko prej se na najljubše komentatorje naveže, začne ga zanimati, kdo so in kaj počnejo. Še bolje je, če je tudi komentator bloga pisec. Tako lahko dva pisca, drug pri drugem, preverjata stališča, pomisleke, debatirata, analizirata in ustvarjata. Ko pride čas za spoznavno kavo, ta niti ni več spoznavna, saj drug o drugem vesta že skorajda vse. Edina stvar, ki ostane za preverjanje je v resnici kvaliteta seksa. Če je še ta na zavidljivem nivoju, ni razloga, da se ne bi dva blogerja v naslednjem mesecu poročila in čez kako leto, če sta še dovolj mlada, rodila novega potencialnega blogerja.
Za ljudi, ki imajo rajši bolj enostavne pristope, so tu portali, ki služijo le enemu namenu – spoznavanju ljudi preko interneta, npr. taskšen je www.ona-on.com. Vneseš nekaj podatkov o sebi (čim več, tem bolje) in čakaš na odziv. Vmes še malo preveriš ostale prijavljene in ni vrag, da ne najdeš kake zanimive duše. Premoremo celo portale, ki so namenjeni bolj specifičnim uporabnikom, kakršen je www.urgenca.com. Nič več ni potrebno tajiti, da so ti všeč kosmate ženske ali da sanjaš, kako te seksi mrha tepe po riti. Kmalu namreč ugotoviš, da nisi edini.
Za razliko od spoznavanja ljudi skozi bloge spoznavanje preko zmenkarskih portalov vseeno ne pove toliko o človeku na drugi strani, da bi do prvega srečanja vedeli dovolj. Če nismo izmenjali res velikega števila elektronskih sporočil in manjše gore slik, se nam na prvem zmenku prav lahko zgodi, da bomo malce presenečeni. Prvo pravilo, ki ga velja pri prenašanju virtualnih poznanstev v resničnost upoštevati, je – čim prej, tem bolje.
Dlje kot z nekom komuniciramo zgolj preko spleta, več kot o njem vemo, bolj dela tudi naša domišljija. Kljub temu, da smo že videli sliko ali se mogoče celo slišali po telefonu, je naša domišljija nenehno v akciji. Prebrane misli, izrečene besede in nabrane informacije sestavlja po svoje, lepi jih na podobo človeka iz naših sanj in kaj hitro se zgodi, da smo ob prvem srečanju – šokirani. Zabavni sogovornik je sicer vse, kaj je povedal o sebi, le – malo jeclja, pa po nosu si vrta. In naokoli hodi v kratkih hlačah. Pozimi.
Če dovolj hitro nekoga iz virtuale potegnemo v resnično življenje, se izognemo tudi večini čudakov, ki računalnike izkoriščajo kot skrivališče pred resničnim življenjem. Ja, še vedno se najdejo ‘junaki’, ki si ga ob virtualnih klepetih mečejo na roko, v resnici pa si ne upajo nosu pomoliti iz hiše. Taki bodo ob povabilu na pijačo gladko zmrznili, ob našem naslednjem obisku zmenkarskega portala pa bodo tako ali tako že imeli nov, nam nepoznan, vzdevek.
Ko se odločimo, da nekoga spoznamo ‘v živo’, ne nasedajmo filmskim in starševskim nasvetom o tem, kako moramo s seboj pripeljati vsaj tri prijatelje/prijateljice za vsak slučaj, da nas kje čaka kak norec. Izberimo lokal, kjer ne bomo sami in omejimo si čas in izmislimo izgovor, da bomo lahko pobegnili, v kolikor nas bo sogovornik blazno dolgočasil.
Pri spoznavanju ljudi preko interneta je definitivno najbolj pomembno, da imamo sami pri sebi dobro razčiščeno, kaj pravzaprav hočemo. Če bomo z nekom prebedeli cele noči v neskončnih pogovorih, nas ne sme presenetiti, da bo ta ista oseba z nami želela preživeti noč ob pravem čaju in filozofskih nesmislih. Če bomo virtualnega sogovornika dva meseca zapeljevali z opisovanjem spodnjega perila in z razlagami o tehnikah samozadovoljevanja, potem res ne smemo biti presenečeni, če od nas že na prvem zmenku pričakuje, da bo perilo in tehniko – videl v živo.
Če smo splet uporabili z namenom, da bomo nekoč spoznali nekoga zanimivega, potem se moramo v vsakem trenutku spletnega komuniciranja zavedati, da bo prišel dan, ko bomo sogovorniku pogledali v oči in ko bo temu v trenutku jasno, koliko pretiravanj, laži ali resnice je bilo v naših besedah. Pošiljanje slik manekenk, če pa v resnici bolj kot na manekenko spominjamo na kakega večjega živalskega predstavnika torej ni ravno smiselno, prav tako ne razlaganje, da smo fitnes trenerji, če nam pivski trebuh zakriva pogled na stopala.
Iskrenost torej šteje. Tudi na spletu.
