Vprašanje
Smo tričlanska družina. Mož je že bil prej poročen in ima iz tistega zakon dva odrasla otroka. Midva sva poročena 18 let in imava ravno toliko staro hčer. Oba sva zaposlena. Živimo v stanovanju v mestu. Nič nam ne manjka. Tudi službe so solidne. Mož s svojima otrokoma vzdržuje redne kontakte, tudi jaz se razumem z njima. Probleme pa imava s hčerko. Srednje šole ni naredila. V zadnjem letniku je šolo pustila. Sedaj je doma, v glavnem spi. Zvečer odhaja s svojo družbo po raznih barih. Velikokrat sploh ne pride domov, ko pa jo vprašava, kje je bila, odvrne da naju nič ne briga, da je že polnoletna. Za mamila pravi, da kadi travo, drugega pa ne. Ne dela nič, vzdržujeva jo midva. Če se hočem pogovoriti z njo, se konča s tem, da sva za vse kriva midva z možem, da je ne razumeva, da ona ni hotela v to srednjo šolo, ampak v drugo. Očita, da imava rajši moževe otroke, kot njo. Mož je mnenja, da bi jo morala vreči na cesto, pa naj sama skrbi zase. S tem se nikakor ne strinjam, ker potem lahko pa res zabrede. Sedaj se z možem pogosto kregava, čeprav sva se prej dobro razumela. Odnosi med nama so se ohladili, ogibava se drug drugega. Rabim vaš nasvet glede najine hčerke in naše družine. Hvala.
Odgovor
Spoštovana bralka!
Za odgovor na vaše vprašanje sem zaprosila svojo kolegico psihiatrinjo, strokovnjakinjo za družinsko terapijo Natašo Vuga, ki vam predlaga sledeče:
Družina je sistem, v katerem ima vsak član svojo vlogo, ki jo določajo
odnosi in pravila znotraj družine. V družinah se glede na različne okoliščine ustvarjajo podsistemi ter meje med njimi. Razporeditev moči v družini se med drugim kaže z razporeditvijo vlog v njej, z možnostjo odločanja in z dolžnostjo prilagajanja drugim članom. V obdobju odraščanja otrok, z večanjem njihovih sposobnosti za samostojnost in z večanjem njihove potrebe po avtonomiji, se meje med podsistemoma staršev in otrok postopoma spreminjajo in utrjujejo.
Kot kaže, je v vaši družini hčerka prevzela moč in nadzor, ki ju vzdržuje z očitki, vzbujanjem občutkov krivde in s sklicevanjem na polnoletnost in avtonomnost, ki ji gre ob tem, istočasno pa ni prevzela vloge odrasle osebe, ki je finančno neodvisna in s svojim delom, poleg prednosti in privilegijev odraslosti, deli tudi odgovornost odraslih v družini. Kajenje marihuane je danes dokaj razširjen pojav med mladimi, vendar predstavlja rizični dejavnik za razvoj drugih duševnih motenj. Ne gre spregledati tudi eventuelnega ozadja takšnega početja, še posebej ob podatku, da je hčerka zelo neaktivna, da je opustila šolanje v zadnjem letniku srednje šole, ki ji, kot razumem, prej ni delalo težav, da dneve v glavnem prespi in ničesar ne dela, ponoči pa ponočuje in se na splošno umika iz družinskega življenja. Menim, da se boste morali najprej pogovoriti in povezati z možem ter nato kot starša uskladiti svoja stališča glede vzgoje in zahtev do otrok in postaviti pravila, po katerih naj bi delovala družina in ki jih boste morali upoštevati vsi člani. Pravila naj bi vsebovala možnosti za zasebnost in samostojni razvoj vsakega člana, seveda pa naj bi tudi določala obveznosti vsakogar v družini in časovne roke, do katerih naj bi se dogovorjene obveznosti izpolnile (glede hčerke npr. dokončanje šolanja, zaposlitev). V primeru vaše hčerke bi bilo smiselno izključiti depresijo ali drugo duševno motnjo, zato svetujem temeljit in iskren pogovor obeh staršev z njo ter po potrebi obisk pri osebnem zdravniku ali psihiatru ter eventuelno zdravljenje.
Vsak zdrav polnoletni posameznik odloča o sebi sam in za svoje odločitve tudi sam odgovarja, zato si odgovornosti za morebitne stranpoti hčerke po opisanih ukrepih ne bo potrebno nalagati na vaša ramena, bo pa ta odgovornost večja v primeru, da ji ne boste omogočili, da se sooči z z mejami in odgovornostmi v življenju, družini in družbi. Z možem sta bila do nedavnega povezana, zato imata veliko možnosti, da dobro izpeljeta to težavno obdobje, lahko pa se tudi obrneta po pomoč k strokovnjakom, ki se ukvarjajo z družinskim svetovanjem ali psihoterapijo in jih je v Sloveniji vse več na razpolago.
