Draga babica, časi se spreminjajo!

Zato ima obisk pri njej vedno tradicionalen značaj. Klepet in kosilo. Dobro babičino kosilo.

Debata je bila zanimiva, pestra, predvsem pa je šla v smer tehnologije. Viktor za Jonasa je sprožil vprašanja tudi pri starejših. Blog, kaj je blog? Zakaj je Jonas dobil Viktorja?

Veliko vprašanj, nekaj odgovorov, vse to pa me je pripeljalo do zaključka, da so starejši ljudje danes vse bolj diskriminirani. Babica se je jezila, da danes vsi dajejo informacije na internet. Poglejte na internet, vse piše na www. Kako, če ne znamo niti prižgati računalnika, se je hudovala babica. In res ima prav. Danes dobim informacijo po Googlu v nekaj sekundah, preko Skypa pokličem prijatelje v Avstralijo, pošljem elektronsko pošto z naročilom v Mehiko.

Babi, časi se spreminjajo.
Ironično, a resnično, odločil sem se, da ti napišem pismo. Verjetno ga nikoli ne boš prebrala, ne boš vedela, da si prisotna na spletu, če ti tega ne bom pokazal .Vse skupaj bodo videle množice, ne tvoje, moje generacije. Z menoj se bodo strinjali oziroma me kritizirali. To je nova generacija, generacija tvojih vnukov.

Sprašujem se, kakšna bo generacija mojih vnukov. Kar strah me postala. A pojdiva k pismu. Navideznem pismu, ki ga ne boš nikoli prebrala. Ti ga bom pokazal. Na papirju.

PISMO BABICI

Draga babica!
Kot sva ugotovila, se časi spreminjajo Vem, da bi ti tole moral napisati lepo čitljivo na roke, vendar v našem svetu to več ni in. Ni cool. Ni popularno. To je boljši izraz zate.

Ta naš svet je zanimiv, težko rečem, da boljši, kot je bil vaš. Izgubljamo na vrednotah, kar se kaže v odnosih. Mogoče imaš prav, ko praviš, da tehnologija ne prinaša samo pozitivnih stvari.

A vseeno, to je svet kilabajtov, megabajtov, gigabajtov. Tehnologija kot je mobilni telefon, ki si se ga končno navadila uporabljati je že skoraj out, oziroma ni popularen.

Danes skypamo, ustvarjamo MSN družbe in živimo v virtualnem svetu. Dobesedno. Naj te pomirim, trudim se biti normalen, tako da boš lahko na svojega vnuka ponosna. A vseeno, kaj je danes normalnost? Nekateri imajo prav res virtualni svet, kjer gradijo svojo identiteto. Tega ne delam. Ne še. Pišem pa blog, kjer lahko cel svet bere moje komentarje, ideje. Kjer izražam svoja čustva in misli. Predvsem skušam razmišljati pozitivno. To je tisto za kar je bil nagrajen Jonas z Viktorjem.

Pozitivno, to postaja tudi trend. Spet popularno. Da pohvališ, povežeš. Danes vsi gradijo, predvsem pa govorijo o networkih, mrežah. Ne pajkovih, o mrežah poznanih ljudi. To je tako kot imaš ti prijateljice, Sonjo, Majdo, Jožo. Ste mreža. Socialna mreža. Če bi googlali, bi vas analizirali. Iskali podobnosti in vaše želje. Big brother.

Vem, nič več ti ni jasno. Saj včasih ni tudi meni. A preprosto sprejmi to, da je hobi vnukov trgovanje s portfeli, da se pogovarjamo o hedge skladi in nas zanima Forex poslovanje.

Veš, da ima Evropa možnost, da prehitimo Ameriko? Nanotehnologija je zakon, seveda, če kloniranja ne bomo izrabili in genetika ne bo šla v napačno smer.

Velike ideje so uresničljive, vedno več je tistih, ki imajo krepko pod palcem. Če pomagajo, so angeli. Vidiš, na tem svetu si z denarjem kupiš lahko tudi nadzemeljska poimenovanja. Poslovni angeli. To so tisti bogati strici in tete, teh je sicer žal bolj malo, ki pomagajo mladim in dobrim idejam. Ja, ja meceni v tvojih časih. To je sedaj in. Giving back to society. Vračanje družbi po naše.

Mogoče je to povezano z duhovnostjo. Saj praviš, da je Drnovšek drugačen. To je popularno. Povezujemo se z nadzemeljskimi silami, meditiramo in verjamemo v nadnaravne moči. Filmi v stilu The secret so popularni, saj nam povejo kako uspeti. Še vedno si nismo odgovorili kaj uspeh je, a vseeno, saj se z reinkarnacijo vračamo na ta naš planet.

Ob vsem tem je vprašanje, če bo naš planet še dolgo. Še dobro, da ima ta svet Al Gora, to je tisti, ki je hotel postati predsednik ZDA. Sedaj razmišlja, govori in opozarja na to, da moramo naš planet bolj ščititi. Saj si me že zdavnaj učila, da planeta nismo podedovali od naših dedov, temveč smo si ga sposodili od naših vnukov. Vidiš, to je postalo sedaj popularno. Biti eko. Ti si res neverjetna, skoraj jasnovidna. Kako si to vedela?

Kmalu bo nujno, da bomo vozili eko avtomobile, eko hrana postaja pravi posel. Ko sva že pri hrani, na to nas stalno opozarjajo. Postaja pomembno, kaj ješ. Presna hrana. O tem sem poslušal predavanje zadnjič. Pa organska hrana. Meso ukinjajo. Ne skrbi, še vedno ne maram solate in jem meso. Mogoče me bodo spreobrnili, a ne bom se dal kar tako.

Prosim ne skrbi glede znanja. Tega je preveč. Stalno se izobražujem. Ravno sedaj se učim ruščine. Ne, ne hodim k stricu, ki bi znal rusko. MP3 (naprava, mini radio, ki ga nosim stalno s seboj) in poslušam to, ko skrbim za svoje telo in grem na fitnes. Zdravje in lepota sta trend (popularna) prihodnosti. Moram skrbeti zase.

Monika je super, hvala. Ja, osvajal sem jo na normalen način. Nisva se spoznala preko spletnih klepetalnic. Vendar pogosto komunicirava preko SMSov, elektronske pošte. Vendar babi, ti povem, da sem še jaz presenečen, ko berem, da imajo sedaj Dajmo se dol portale. Kako to naredijo ne vem. Mi še niso poslali MMSa in nisem videl.

Babica moja draga, tvoje nasvete, tiste modre, o pravičnosti, poštenosti in dobrem, vseeno uporabljam. Delujejo. Mogoče ravno zaradi tega, ker jih nekateri ne uporabljajo.

Ob vsem tem se sprašujem, čigav svet je bil boljši, tvoj ali moj?

Veš kaj, mislim, da je čisto v redu, če se ne sekiraš, da imaš le vidoe rekorder in ne DVDja z DVXom. Da ne pošlješ SMSa in da ne znaš uporabljati svetovnega spleta.
Če kaj rabiš, pokliči. Se oglasim. Kar v živo, do tebe.

Tvoje kosilo vedno tekne in prav rad poklepetam s teboj. To se mi zdi še vedno zelo človeško, čeprav me bo kdo označil mogoče za čudnega. To cenim in spoštujem. Tudi tvoje modrosti niso staromodne. To vidim, ko jih uporabljam.

Zate si bom vedno, če le slučajno ne bom na drugi strani zemeljske oble vzel čas. Če ne pa pokličem. Telefoni lovijo namreč po celem svetu, pa ni niti več tako drago.
Ja, vidiš, tehnologija ni vedno slaba stvar. S tem pa se boš morala sprijazniti tudi ti.
Rad te imam,
tvoj vnuk
Žiga

Ps.: Tole sem skoraj pozabil stiskat iz računalnika (to pomeni, da daš iz ekrana na papir preko enega stroja). Bi ti prinesel namreč na USB ključu. Ne, ne, nimate v stolpnici novega ključa. Še vedno vrata odpira kartica, ki si jo dobila, čeprav še vedno uporabljaš raje ključ. To je ključ, kamor se shranjuje dokumente iz računalnika. Nadomestilo disket in CDjev. No, saj ne veš, kaj so diskete… Ampak ne skrbi, tako ali tako je to zastarelo. Vidiš, spet imaš prav, zakaj bi se sekiral, če stvar zastara.

P. ps.: Pri tem pismu sem se potrudil, da razumeš vsaj nekaj. Če bi brala bloge, ki govorijo o Y generaciji in 2.0 WEB generaciji, bi ti bilo še manj jasno. Teh še jaz ne razumem. Sem ti rekel, da nisem radikalen. Spoštujem tradicijo in običaje. Verjetno bom barval pirhe, ja!