Zraste v višino do dveh metrov in cveti s prikupnimi majhnimi rumenimi cvetovi, njegova prava posebnost pa se skriva pod zemljo. Podzemni gomolji, ki rastlini služijo kot založni organ, so hrustljavi in sestavljeni večinoma iz vode in inulina, kar jim daje sladak okus. Večinoma ga opisujejo kot podobnega okusu jabolka, zaradi česar domačini gomolju pravijo kar “zemeljsko jabolko”, nekatere pa okus rahlo spominja tudi na vonj cvetlic, npr. vijolic.
V Andih, kjer ga gojijo že več kot 3000 let, se večinoma uživa surov, mi pa ga poznamo predvsem v obliki sirupa in prahu. Po tem, ko gomolje poberejo iz zemlje, jih posušijo na soncu in pazljivo zmeljejo v prah, ali pa iz gomoljev iztisnejo sirup.
Prebivalci Andov ostalih delov rastline seveda ne zavržejo, največkrat iz njenih listov kuhajo čaj. Tega uporabljajo za uravnavanje sladkorja v krvi, izboljšanje prebave, krepitev oslabelih ledvic, in verjetno še za marsikatero stvar. Tudi sveže gomolje hrustljajo v podobne namene in za splošno krepitev imunskega sistema, poleg tega, da se z njimi sladkajo, seveda. Tako pridemo do tja, kjer se yacon v zahodnem svetu največ uporablja – za sladkanje. Smoothijev, sokov, sadnih solat, presnih in drugačnih sladic, čokolade, solatnih prelivov …
Yacon je verjetno edino naravno sladilo, ki ga naše telo enostavno ne zazna. Gradi ga večinoma inulin – polisaharid, ki se v tankem črevesju ne razgradi na manjše sladkorje in posledično tudi ne vsrka v krvni obtok. Inulin se v našem telesu razgradi na fruktooligosaharide (FOS), krajše verige fruktoze, ki ne vplivajo na porast sladkorja v krvi. Ptialin in amilaza, človeška encima za škrob, sladkorjem v yaconu namreč nista kos, zato ostanejo skorajda nedotaknjeni. To pomeni, da njihova prisotnost v našem telesu ne vpliva na dvig krvnega sladkorja, kar še posebno cenijo diabetiki. Prav tako je (v primerjavi s sladkorjem) smešno nizka kalorična vrednost yacona – 50 kalorij na zvrhano žlico (15 g) yacona v prahu – zaradi česar je odličen za ljudi s preveliko telesno težo.
Razgradnja FOS se začne šele v debelem črevesju, pri čemer se sproščata ogljikov dioksid in metan, zato je pri uživanju yacona kljub vsemu potrebna zdrava mera (kot pri vsem, mar ne?), saj lahko prevelike količine povzročajo vetrove.
Inulin oziroma FOS (njuna kemijska sestava je namreč praktično enaka, razlika je le v dolžini sladkornih verig) je odličen in zelo učinkovit prebiotik – več kliničnih študij je potrdilo, da v črevesju spodbuja rast koristnih probiotičnih bakterij. Ker se v tankem črevesu le delno razgradi, je črevesni flori v debelem črevesu na voljo v vsej svoji sladkosti. Te bakterije FOS razgradijo v maščobne kisline, ki nižajo pH vsebine v debelem črevesu in zagotavljajo optimalno delovanje celic sluznice.
Yacon tudi poveča absorbcijo nekaterih mineralov – kalcija, magnezija in fosforja, ter še večih elementov v sledovih (železa, bakra, cinka). Izboljšana absorbcija naj bi bila posledica treh mehanizmov: povečana topnost kalcija zaradi spremembe mikroflore in vrednosti pH, povečanje transcelularnega prehoda elementov zaradi direktnega vpliva maščobnih kislin, in pospešena rast celic, kar poveča razpoložljivo površino za vsrkavanje.
Kot da vse to še ni dovolj, naj bi yacon z vsebovanim inulinom tudi zniževal nivo holesterola v krvi, to pa ima preventivno vlogo v razvoju arterioskleroze in zapletov, povezanih z njo (srčni infarkt, možganska kap).
Ob vsem tem je yacon popolnoma naraven in brez potencialnih nevarnih učinkov na zdravje, kot se rado zgodi pri mnogih umetnih sladilih. Njegova uporaba je cenjena predvsem med diabetiki, ljudmi s povečano telesno težo in vegani oziroma vsemi, ki se izogibajo belemu slakorju.
Katero od oblik yacona – sirup ali prah – boste izbrali, je stvar vaše odločitve. Okus sirupa spominja na karamelo in med, uporabljate pa ga lahko povsod, kjer ste do zdaj uporabljali katerokoli drugo tekoče sladilo. Izvrsten je, če ga prelijete čez poljubno sadje. Prah je morda bolj primeren za uporabo v sladicah, kjer ne želite dodajati vlažnih sestavin, vmešate pa ga lahko seveda tudi v smoothieje in sokove.
Le pri odmerjanju ste lahko malo bolj skromni, saj je yacon veliko slajši od večine ostalih sladil. Uživajte torej v zmernih sladkostih, brez skrbi, da bi škodile vašemu zdravju!
Odličen preliv za solato
- 4 žlice konopljinega olja
- 4 žlice oluščenih konopljinih semen
- 1 žlica miso paste
- 2 žlici jabolčnega kisa ali limoninega soka
- 1 žlica yacon sirupa
Vse sestavine premešajte v blenderju in prelijte po solati.
Če želite iz preliva narediti omako za testenine, v blender dodajte še pest peteršilja in manjšo šalotko. Prelijte omako čez testenine (lahko presne bučke, spiralizirane s spiralnim rezalnikom) in jim dodajte na koščke narezan svež paradižnik, drobno nasekljano cvetačo, olive in svežo baziliko.
Sladki prigrizek
- 2 skodelici oreščkov (mandlji, indijski oreščki, orehi ali kombinacija)
- 1/2 skodelice yacona v prahu
- nekaj vode
Zmešajte vodo in yacon v prahu, da dobite gost preliv. Prelijte ga čez oreščke in dobro premešajte. Nato vse skupaj razgrnite po pladnju dehidratorja. Sušite, dokler niso oreščki hrustljavi. In sladki. 🙂
Karamelni sladoled
- 1/2 skodelice lucume v prahu
- 1 skodelica indijskih oreščkov
- 1 žlička vanilije v prahu
- 1/4 yacon sirupa
- 1 skodelica vode
Vse sestavine zmešajte v močnem blenderju. Kremno maso lahko nato vlijete v aparat za sladoled in ravnate po navodilih proizvajalca, ali pa jo vlijete v posodo in postavite v zamrzovalnik čez noč. Pred uporabo sladoled za nekaj časa postavite na sobno temperaturo, da se rahlo odtaja.
Čoko smoothie:
- zelo zrela banana
- 2 dcl mandljevega mleka (ali namočenih oreščkov + 2 dl vode)
- 2 žlici kakava v prahu
- žlica yacon prahu
- žlička mace
Smoothie, ki nas razvaja in hkrati napolni z energijo. Odličen za zajtrk, prileže pa se tudi zvečer, ko si po napornem dnevu privoščite počitek na kavču … 🙂
