Možnost lajšanja težav z zdravili je namreč pri njih precej omejena, česar se že same dobro zavedajo. A včasih je strah pred jemanjem zdravil tako velik, da omeji uporabo tudi tistih zdravil, ki drugače veljajo v tem obdobju kot dokaj varna. V izogib temu in vedno, ko se nahajate pred določeno dilemo, se je prav zato priporočljivo obrniti na strokovnjaka o zdravilih, to je farmacevta v lekarni.
Farmacevti sicer priporočamo najprej nefarmakološke ukrepe. Pri oteženem dihanju skozi nos recimo svetujemo povečan vnos tekočin v telo, vlaženje zraka, dvignjeno vzglavje ter fiziološko raztopino v kapljicah ali pršilu za izpiranje nosu. Ob bolečem žrelu bi vlaženju zraka dodali še grgranje tople slane vode.
Kot druga izbira pridejo v poštev nekatera zdravila. Morebiti se bo komu zdelo čudno, a raje kot prehranska dopolnila, farmacevti tukaj svetujemo prav zdravila. Pri slednjih imamo namreč vseeno več informacij na podlagi katerih je naša odločitev lažja. Pri pripravkih, ki niso registrirani kot zdravila pa teh informacij ni. Ne o škodljivosti kakor tudi ne o varnosti.
Seveda pa nikakor ne moremo poseči po vseh zdravilih, ki jih imamo na razpolago za lajšanje prehladnih obolenj. Pri zamašenem nosu tako lahko svetujemo le fiziološko raztopino v obliki kapljic ali nosnih pršil. V primeru uporabe nazalnih dekongestivov (nafazolin), uporabo omejimo na tri dni. Zaradi lokalne aplikacije je sistemska absorpcija zanemarljiva in strah pred škodljivimi učinki na plod odveč. To pa ne velja v primeru peroralnih dekongestivov, torej v obliki tablet ali šumečih tablet, katerih uporabo nosečnicam odsvetujemo.
Boleče žrelo zna biti precej huda nadloga, ki lahko traja več dni. Tudi nosečnice lahko posežejo po določenih pastilah za blaženje praskanja, skelenja ali bolečin. A vsi pripravki niso primerni! Odsvetuje se jim tudi grgranje žajbljevega čaja ali uporaba pastil, ki vsebujejo izvleček omenjene zdravilne rastline. Prav tako se morajo izogibati pripravkom, ki vsebujejo mentol.
Kašelj predstavlja včasih trdovratno nadlogo, ki precej ne pojenja. Izbor zdravil je tudi tukaj dodatno zožen. Pri suhem, dražečem kašlju običajno svetujemo slezov sirup. Zaradi možnosti delovanja na maternico, uporabo nekaterih zdravilnih rastlin, kot so recimo materina dušica, trpotec ali sladki koren, odsvetujemo. Uporaba ostalih (jeglič, bršljan, islandski lišaj) pa sicer med nosečnostjo ni prepovedana, a dovolj podatkov o neškodljivosti vseeno ni na razpolago.
Ob prehladu, posebej pa gripi, seveda ne moremo mimo bolečin ter povišane telesne temperature. Slednja je, posebej v prvem trimesečju, če preseže vrednost 38,9ºC za več kot 24 ur, povezana z zvečanim tveganjem za razvojne nepravilnosti plodu. Uporaba antipiretikov je torej pri nosečnosti še posebej upravičena. Moramo pa se zavedati, da niso vsi priporočljivi. Acetilsalicilna kislina med nosečnostjo, zaradi določenih škodljivih vplivov na plod, ni primerna. Za zniževanje povišane telesne temperature ali lajšanje bolečin smemo uporabiti le paracetamol.
Kot pri ostalih tudi za nosečnice velja rek: bolje preprečevati, kot zdraviti. Kot del preventive radi vključujemo jemanje vitaminsko-mineralnih dodatkov. Pri nosečnici je vnos zadostnih količin le-teh potreben že zaradi optimalnega razvoja plodu. Najvarnejšo možnost predstavlja uživanje zadostne količine sadja in zelenjave, kar pa vedno ni možno. Prehranski dodatki zatorej niso prepovedani, bi pa opozoril na dovoljšnjo mero opreznosti pred preseganjem priporočenih dnevnih odmerkov. Vitamina A in D se v visokih odmerkih namreč lahko izkažeta kot embriotoksična (škodljiva za plod). Nosečnicam prav tako ne moremo svetovati zdravila z ameriškim slamnikom, ki drugače dokazano skrajša potek obolenja ali celo kratkotrajno poveča imunost.
Nasvet farmacevta nosečnici je vedno težavno ter delikatno dejanje. Zavedati se moramo, da so podatki o varnosti zdravil ponavadi precej skopi, kar nam seveda dodatno otežuje samo odločitev. Zato je tokrat še bolj kot ponavadi potreben temeljit pogovor, ki pomaga pretehtati ter ovrednotiti številne dejavnike. Šele potem se lahko odločimo za eno od opcij: nasvet nefarmakoloških ukrepov, uporabo določenih zdravil za samozdravljenje ali morebitno napotitev k zdravniku.
