Kratek zgodovinski opis razvoja KST
V svetu kranio- sakralne terapije obstaja več različnih pristopov, ki pa vsi temeljijo na fenomenu gibanja kranialnih kosti in drugih delov telesa zaradi prilagajanja spremembam hidravličnega pritiska cerebro-spinalne tekočine (CST/likvor).
Kranio-sakralna terapija se je razvila iz osteopatske medicine oz. natančneje iz kranialne osteopatije. Oče osteopatske medicine je A. Still.
Koncept KST je osnoval pred več kot petdesetimi leti dr. W. G. Sutherland, osteopat, ki je odkril, da naši možgani niso obdani s fiksno »čelado« – lobanjo, pač pa je ta kostno- vezivna zaščita sestavljena iz kosti, ki so med seboj povezane s kostnimi šivi(suture), znotraj katerih je možno neko minimalno gibanje. Odkril je tudi povezanost tega sistema s sistemom žilja možganov, sistemom možganskih open, likvorja ter mehkih tkiv v telesu.
Delo Sutherlanda je nadaljeval še en ameriški zdravnik in osteopat dr. Upledger, ki je s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij znanstveno dokazal funkcijo kraniosakralnega sitema na oddelku za biomehaniko na Michigan State University USA. Kasneje so se po svetu izoblikovale številne različice, ki v svojih šolah poudarjajo svoje lastne izkušnje in vrednote.
Kaj je kranio-sakralna terapija in na kakšen način se izvaja?
Kranio- sakralna terapija uporablja zelo mehke manualne prijeme, ki redko presežejo silo 5g.
Terapija se izvaja z rahlimi ročnimi dotiki, ki jih usmerjamo na hidravlični sistem, ki ga omejujejo kostni deli v lobanji (kranium) in križnici (sakrum). Med izvajanjem terapije terapevtov dotik potuje po bolnikovem vezivnem tkivu. Kjer terapevt začuti oviro, se s pozornostjo ustavi in čaka na sprostitev. Terapevt kranio-sakralne terapije je praviloma zelo senzibilen in podpira bolnika tam, kamor ga usmeri dobro razvit notranji občutek. Pozitiven učinek terapije se kaže v zvišani sposobnosti NARAVNEGA samo ozdravljenja organizma.
KST terapija temelji na ključnem načelu, da je človek celota in tako tudi funkcionira, človek je »sistem«, zmožen samozdravljenja in samoregulacije, telesne funkcije so odvisne od strukture in te so v nenehnem gibanju.
Potek terapije:
Med obravnavo stranka ali pacient leži oblečen na terapevtski mizi. Terapevt se med terapijo rahlo dotika posameznih delov telesa in se usmerja na zaznavanje ritma gibanja struktur pod dlanmi. Cilj terapije je vzpostavitev ravnovesja med strukturami, tako da se sprostijo blokade in spodbudi naravno gibanje struktur. Terapija traja od 30 min. do 45 min. Terapija nima neželenih učinkov.
Kdaj priporočamo KST, komu je namenjena oziroma ob kakšnih težavah je primerna?
Na kratko bi lahko rekli, da jo je smiselno uporabiti vedno, kadar je v ospredju podpora samo zdravilnim mehanizmom v človeku.
KST deluje na zelo širok spekter težav z zdravjem; na primer: glavoboli, bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, težave s čeljustnim sklepom, kronični utrujenosti, pri težavah z ravnotežjem, pri težavah z očmi, endogeni depresiji, hiperaktivnosti in motnjah v delovanju centralnega živčnega sistema, avtizmu, pomanjkanju koncentracije, zaostajanju v razvoju, pomanjkanju energije, po težkih porodih ………
Kako deluje KST ?
* Pristop, ki s pomočjo ročnih aplikacij vpliva na prostorske razmere v organizmu.
* KST izboljšuje gibljivost lobanjskih šivov (sutur), elastičnost fascij in čvrste vezivne opne (dure mater) ter vpliva na boljšo izmenjavo snovi v ventrikularnem in venskem obtoku.
* KST izkorišča naravno življenjsko energijo, ki je bila zaradi različnih škodljivih dejavnikov »blokirana«. Terapevt s pomočjo rok zazna mesta v telesu, kjer je življenjska sila ujeta v tkivu in ji pomaga najti prehod.
Splošni učinki KST so:
* dobro počutje, vitalnost in zdravje,
* obvladovanje in odpravljanje posledic stresa,
* občutek notranje sproščenosti in boljša koncentracija
* boljše obvladovanje simptomov specifične bolezni
Terapija ugodno vpliva tudi na nosečnice in je blagodejna priprava na porod. Zakaj?
KST uporablja izredno varne ročne premike, ki ne presegajo sile teže 5 g. Zato je metoda primerna za obravnavo bolečine v križu pri ženskah tudi v pozni nosečnosti. Poleg tega obstajajo v KST posebni ročni prijemi, namenjeni sproščanju medeničnega dna in medenično-križničnih sklepov.
Telo nosečnic se mora ves čas prilagajati nenehnim spremembam, ki jih narekujeta rast in razvoj otroka v maternici. S KST je mogoče zagotoviti skladno in harmonično prilagoditev na spreminjajoče se biomehanske razmere v telesu nosečnice. Prav tako med terapijo izvajamo blago kompresijo 4. cervikalnega ventrikla, ki med drugim aktivira limfni sistem oz. limfno drenažo.
