Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Alergični smo takrat, kadar pretirano reagiramo ob stiku s sicer nenevarno snovjo – alergenom. Če ste alergični na cvetni prah leske, jelše ali pa topola, ki cvetijo v marcu, imate težave prav zdaj. Če pa ste alergični na cvetni prah jesena, platane ali hrasta, boste kihali, kašljali, smrkali in si meli oči aprila. Tiste z alergijo na cvetni prah trav, trpotca in pravega kostanja čakajo težave maja in junija, pršica pa alergikom življenje greni vse leto. Sezonski alergijski rinitis Sezonski alergijski rinitis je alergijska bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi, ko cvetijo rastline, na katere je človek alergičen. Sezonskemu alergijskemu rinitisu rečemo tudi seneni nahod. Tako ime je dobil zato, ker so imeli ljudje z njim največ težav ravno v času pospravljanja sena, torej maja ali junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala. Pelodna zrna so moške spolne celice, velika približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča. Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se oprime prašnih delcev, ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.Pelod dreves se lahko začne pojavljati v zraku že januarja, pelod trav pa je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija. Simptomi sezonskega alergijskega rinitisa Ko vdihujemo alergen, pride do vnetja nosne sluznice, zaradi česar nas začne srbeti nos, kihamo, imamo voden izcedek iz nosu, pogosto je nos tudi zamašen. Te simptome lahko spremlja tudi alergijsko vnetje oči (rinokonjuktivitis), zaradi katerega nas oči srbijo in se solzimo. Ali ste vedeli? • Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja med 8. in 20. letom starosti. • Pelod poleg alergijskega vnetja nosu povzroča tudi vnetje očesne veznice. • Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti. • Ljudje s pelodno alergijo imajo lahko doma cvetje. Večina rož tvori cvetni prah, ki ga prenašajo žuželke, zato ni nevarnosti za pojav simptomov. • V medu so pogosto pelodna zrna, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo. Celoletni alergijski rinitis Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod ni odvisen od letnega časa. Pri nekaterih lahko traja vse leto, zlasti če so alergični na pršico v hišnem prahu ali pa če je vzrok za njihovo alergijo delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih). Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali. Simptomi bolezni so enaki kot pri senenem nahodu, izrazitejši simptom je zamašenost nosu. Če jih ne prepoznamo in ne zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Zato je treba pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za astmo. Kako si lahko pomagamo? Alergijo lahko preprečimo, če se poskušamo čim bolj izogniti povzročitelju, kar pa pri alergiji na pelod ni vedno povsem mogoče. Lahko pa zmanjšamo izpostavljenost cvetnemu prahu, če upoštevamo nekaj priporočil. • V mestih stanovanj ne zračimo proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda. Prezračimo zelo na hitro. • Med sezono cvetenja imamo avtomobilska okna zaprta. • V naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v večernih urah. Na sprehod se raje odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni prah. • Izberemo primeren kraj za vadbo – izogibamo se travnikom in krajem, kjer je močan promet, saj izpušni plini še bolj dražijo dihalne poti. Če so simptomi alergije premočni in otežujejo gibanje v naravi, izberemo aktivnosti v zaprtih prostorih. • Če smo bili zunaj, se po prihodu domov takoj oprhamo, umijemo si lase in oblečemo svežo obleko. • Med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da oči zaščitimo pred cvetnim prahom. • Perila ne sušimo zunaj. • Ne nabiramo cvetja in v zaprtih prostorih v vazah nimamo svežega cvetja. • Hišnih ljubljenčkov ne puščamo v hišo ali pa jih prej oprhamo. • V obdobju večjih koncentracij gremo na dopust v gorski svet ali na morje, kjer je manj peloda. Izogibanje alergenu je spomladi, v obdobju intenzivnega cvetenja, zelo težko ali pa kar nemogoče. Da si olajšamo težave, lahko posežemo po zdravilih, ki jih imenujemo antihistaminiki (cetirizin in levocetirizin), saj zmanjšajo alergijski odziv in bolezenske znake ali pa simptome celo odpravijo.
Prijava
Dobrodošli! Prijavite se v svoj račun
Forgot your password? Get help
Politika zasebnosti in Izjava o varstvu osebnih podatkov
Obnovitev gesla
Pridobitev gesla
Geslo bo poslano na vaš elektronski naslov.