Veste, koliko tekočine je dnevno treba zaužiti?

water, nature, glass
Foto: Baudolino iz Pixabay

Zakaj je voda pomembna?

Voda ima odločilno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu, saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje. Poleg tega je voda sestavni del vseh živih bitij. Človeško telo na primer, vsebuje 60 – 70 odstotkov vode, nekatere rastline pa celo več kot 90 odstotkov (npr. meduze). Torej ima človek, ki je težak okrog sedemdeset kilogramov, v telesu kar 42 litrov vode. Od tega jo je 23 litrov v celicah, 14 litrov med celicami in približno 5 litrov v krvi.

Pomen vode za življenje na »naši ljubi« Zemlji bi lahko razdelili tudi takole:
– Fiziološki pomen, ki se kaže v omogočanju funkcioniranju organizma.
– Higienski pomen, kar pomeni, da vodo uporabljamo kot sredstvo za vzdrževanje higiene. Za higienske potrebe porabimo mnogo več vode kot za fiziološke.
– Ekonomski pomen – velike količine vode se uporabijo v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah. Prav tako je voda pomembna kot izvor in prenosnik energije ali kot hladilno sredstvo.

Koliko vode dnevno moramo popiti?

Človek dnevno potrebuje za minimalne fiziološke potrebe vsaj 1,5-3 litre vode (za pitje in kuhanje), seveda odvisno od letnega časa.

Pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo iz vodovoda je potrebno zagotoviti približno 150 litrov dnevno na osebo. Čim večje je mesto oz. kraj, večja je poraba vode, in sicer dnevna poraba vode na osebo lahko doseže tudi 250-300 ali celo več litrov.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije v povprečju porabi vsak Slovenec okrog 165 litrov vode dnevno (60,3 m3/leto). V ta namen uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav je v resnici popijemo le kakšna 2-3 litra. In škoda je, da se premalo zavedamo (in delamo na tem), da bi bilo večji delež porabe vode mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo, kar bi pomenilo, da bi na ta način varovali (zmeraj manjše) zaloge pitne vode v naši podtalnici.

Kako varčevati z vodo v gospodinjstvu

  • Nezatesnjene vodne pipe in straniščne splakovalnike je mogoče z nekaj gibi popraviti. Skozi curljajočo pipo lahko dnevno odteče tudi do 17 litrov (!) pitne vode.
  • Izplakovalniki s tipko za prekinitev porabijo do 70% manj vode. Tudi stare kotličke je mogoče prenoviti.
  • Boljše je prhanje kot kopanje, ker pri tem porabimo manj vode.
  • Voda v kopalnici in kuhinji naj ne teče po nepotrebnem. (Kako teče voda med umivanjem zob, posode?)
  • Kadar kupujete pomivalni ali pralni stroj, bodite pozorni na porabo vode. Razlike med aparati so precejšnje.
  • Vrt zalivajte z deževnico iz soda.
  • Avtomobil operite v avtopralnici.

Znaki dehidracije

Spoznali smo že, da človek nujno potrebuje to brezbarvno tekočino. Če se preveč vode izgubi s potenjem, dihanjem ali kako drugače, jo mora človeško telo zelo hitro nadomestiti, saj brez vode umremo v sedmih dneh ali pa še prej (že prej pa zaradi dehidracije nastopijo resne zdravstvene težave).

Naj tukaj kot zanimivost omenimo, da lahko najbolj vzdržljive kamele brez vode zdržijo celo šest mesecev, puščavske želve pa celo do šest let! Kljub temu mora, kakor smo navedli že v samem začetku, vsak organizem, če le hoče preživeti, poiskati vir vode. Ta življenjski pomen vode je zelo lepo ubesedil tudi slavni pisatelj Mark Twain: »Zaradi viskija se pretepamo, zaradi vode pobijamo.«

Znaki dehidracije oziroma izsušenosti:
– povečan občutek žeje
– utrujenost, glavobol
– suha usta
– malo ali nič urina
– mišična oslabelost
– omotica
– ledvični kamni
– v skrajnem primeru nastopi smrt

Zakaj pride do dehidracije

Zraven visokih zunanjih visokih temperatur so najpogostejši vzroki naslednji: premalo pitja, bruhanje, driska, pretiravanje z odvajali, čezmerno potenje, zvišana telesna temperatura. Tudi pri intenzivnem fizičnem naporu (šport, delo) lahko izgubimo preveč tekočine. Zato je treba piti, čez cel dan, počasi in vztrajno, najmanj liter in pol dan, pa vse tja do treh litrov.

Ne čakajte na občutek žeje (ta vas lahko pogostokrat vara). In naj vas ne skrbi, če bo v vašem telesu morebiti preveč tekočine, brez skrbi jo boste izločili s sečem. In še nasvet, večinoma za starejše, za tiste, ki nočejo piti, ker so inkontinentni (inkontinenca = nenamerno uhajanje seča). Zaradi premalo zaužite tekočine se jim zdravje še dodatno slabša.

Ne verjamete, da bi morali vsak dan popiti nekaj litrov vode? Ampak mnogi strokovnjaki trdijo, da ima voda (ob zdravstvenih) tudi številne (ostale) pozitivne učinke:
– Voda napolni hrano z energijo.
– Voda preprečuje poškodbe DNK in povečuje njegove obnovitvene sposobnosti.
– Voda poveča učinkovitost imunskega sistema.
– Voda odstrani toksične odpadke iz telesa, tudi sol.
– Voda daje moč in energijo za delovanje možganov, predvsem za razmišljanje.
– Voda pomaga preprečiti motnjo pomanjkanja pozornosti pri otrocih in odraslih.
– Voda premaguje utrujenost in nas napolni z mladostno energijo.

Katero vodo naj pijemo? Ustekleničeno? Je naša voda iz pipe še dovolj zdrava?

Slovenska voda naj bi bila povsem primerna za pitje. Zanimiva pa je tudi raziskava ameriške nevladne organizacije Earth Policy Institute, ki je je ugotovila, da ustekleničena voda v povprečju stane nekaj tisočkrat več kot voda iz pipe, a obenem ni prav nobenih zagotovil, da je tudi bolj zdrava. Kar 40 odstotkov ustekleničene vode ni namreč nič drugega kot voda iz pipe z dodanimi minerali.

Načeloma se s temi izsledki strinjajo tudi naši (uradni) državni organi, ki to, da je voda pri nas dobra, zagotavljajo tudi na svoji spletni strani.

 

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekKakšno ležišče izbrati za zdrav spanec in boljše počutje
Naslednji članekKako poskrbeti za finančno stabilnost v pokoju?

Urednica portala MojPrihranek.si

1 komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.