10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, letos z osrednjo temo dostopa do pomoči v kriznih dogodkih. Ne gre le za pomoč v ekstremnih razmerah, kot so naravne nesreče, epidemije ali konflikti — stiske se lahko pojavijo tudi v vsakdanjem življenju, zlasti pri starejših, ki so lahko bolj ranljivi za občutke izolacije, izgube ali negotovosti.
V Sloveniji je Program MIRA ena izmed državnih pobud, ki spodbuja dostopnost psihološke podpore, tudi v kriznih časih. Cilj programa je vzpostaviti dobro podporno okolje na vseh področjih varovanja duševnega zdravja.
Starejši pogosto nosijo dodatno breme: izguba partnerja ali prijateljev, omejena mobilnost, zdravstvene težave, upadanje socialnih stikov. Zato je potrebno še posebej poudariti preventivo in konkretne strategije za ohranjanje duševnega zdravja.
Zakaj so starejši bolj ranljivi (in kaj to pomeni v praksi)
-
Ob kriznih dogodkih (naravne nesreče, epidemije, nenadne življenjske spremembe) so starejši pogosto med najbolj prizadetimi skupinami — zaradi fizičnih omejitev, večjega občutka izgube ali šibkejšega socialnega omrežja.
-
Dostop do psihosocialne podpore mora biti čim bolj enostaven — starost, zmanjšana mobilnost ali manjša digitalna pismenost ne smejo biti ovira. Program MIRA stremi k temu, da je mreža podpornih storitev v Sloveniji bolj dostopna tudi na lokalnem nivoju
-
Četudi ni neposredne krize, starejši lahko občutijo kronične stiske, kot so osamljenost, občutek nepomembnosti, strah pred prihodnostjo ali tesnoba zaradi zdravstvenih težav.
Praktični nasveti, kako skrbeti za boljše duševno zdravje
Ohranjanje socialnih stikov in preprečevanje osamljenosti
– Redni telefonski ali video stiki s prijatelji, sorodniki ali bivšimi sodelavci.
– Obiski pri sosedih ali v domačem okolju, če je to mogoče.
– Skupinske dejavnosti: lokalni klubi, knjižnice, društva starejših.
– Prostovoljstvo: pomagati drugim (v zavodu, skupnosti) — dašanje prispeva k občutku smisla.
Gibanje in narava
– Dnevni občasen sprehod, hoja po parku ali gozdu.
– Blažje vadbe (gimnastika, raztezanje) za sprostitev telesa.
– Vrtičkanje ali delo na balkonu / vrtu — stik z zemljo, rastlinami.
Um in kognitivna aktivnost
– Reševanje križank, sudoku, miselnih iger.
– Branje knjig, časopisov, poslušanje radia.
– Učenje nečesa novega — npr. preproste računalniške veščine ali rokodelskih spretnosti.
Učenje jezika: je po 60. letu res težje? Preverite, kako se lotiti
Rutina in strukturiranost
– Postavljanje manjših ciljev (npr. danes bom poklical prijatelja, prebral članek, rešil/-a križanko …) — uresničitev prinaša zadovoljstvo.
Čustvena dobrobit in sprostitev
– Pisanje dnevnika — izražanje misli, hvaležnosti.
– Tehnike sproščanja: dihalne vaje, meditacija, kratke meditativne sprehode.
– Glasba, petje, poslušanje skladb, ki pomirjajo.
Pozornost do zdravja
– Skrb za redne zdravstvene preglede, zdravljenje kroničnih bolezni.
– Dober spanec — urediti spalno okolje, dosledni urniki.
– Uravnotežena prehrana z dovolj vaj in tekočine.
– Izogibanje prekomernemu uživanju alkohola ali zdravil brez nadzora.
Iskanje strokovne ali skupnostne podpore
– Uporaba telefonskih linij pomoči ali kriznih linij.
– Pri hujši stiski: obrniti se na osebnega zdravnika, psihiatra ali dežurne storitve.
Priprave na jesen in zimo: kako ohraniti zdravje, toplino in dobro voljo
Dostop do pomoči v kriznih razmerah ni privilegij, ampak pravica. In prav to poudarja tudi letošnja tema svetovnega dneva duševnega zdravja. Čeprav je večina aktivnosti preprosta, rednost in doslednost prinašata učinek — tudi majhni koraki štejejo. Vsekakor s skrbjo za telo (gibanje, prehrana, spanec) veliko pripomoremo tudi k zdravemu duhu. Vse pa je lažje, če imamo koga ob sebi. Zato: povežite se z drugimi, recimo s prijatelji, družino, sosedi ali se vključite v prostovoljske skupine, društva. To je ena izmed najmočnejših zaščit pred osamljenostjo.
V primeru resnejših simptomov (dolgotrajna žalost, izguba volje, občutki brezupa) pa naj vam ne bo nerodno prositi za strokovno pomoč. To nikakor ni znak šibkosti, ampak znak moči in samospoštovanja.
👉 Več: na strani NIJZ
Urednica portala MojPrihranek.si
