Poklici, ki zmanjšujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen?

Head made of cubes as a symbol of dementia and Alzheimer disease.
Foto: designer491 iz iStock

Nedavna raziskava razkriva zanimivo povezavo med določenimi poklici in Alzheimerjevo boleznijo. Študija, ki je analizirala več kot 8,9 milijona umrlih oseb v Združenih državah Amerike med letoma 2020 in 2022, je pokazala, da imajo vozniki taksijev in reševalnih vozil najnižje deleže smrti, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, med vsemi proučevanimi poklici.

Kaj so ugotovili?

Raziskava je pokazala, da je bilo od vseh umrlih 3,88 % primerov smrti povezanih z Alzheimerjevo boleznijo. Med vozniki taksijev je bil ta delež 1,03 %, med vozniki reševalnih vozil pa le 0,74 %. Po prilagoditvi podatkov na starost, spol, raso in izobrazbo so raziskovalci ugotovili, da ti dve skupini poklicev izstopata. Imata namreč najnižjo smrtnost zaradi Alzheimerjeve bolezni, kar nakazuje na možen zaščitni učinek teh poklicev.

Zakaj ravno vozniki?

Tako vozniki taksijev kot vozniki reševalnih vozil se pri svojem delu soočajo z zahtevnimi nalogami prostorske orientacije in navigacije. Pogosto tako vključujejo sprotno prilagajanje in odločanje. Raziskovalci so izpostavili, da so podobne zahteve povezane z večjo aktivnostjo hipokampusa, možganskega področja, ki je ključno za prostorsko orientacijo in spomin. Zanimivo je, da je prav hipokampus tudi eno izmed prvih področij, ki je prizadeto pri Alzheimerjevi bolezni. Študija nakazuje, da lahko tovrstna poklicna aktivnost pomaga ohranjati funkcionalnost hipokampusa in s tem zmanjšuje tveganje za bolezen.

Primerjava z drugimi poklici

Raziskava je prav tako analizirala poklice, ki vključujejo manj zahtevne navigacijske naloge, kot so piloti, kapetani ladij in vozniki avtobusov. Ti poklici, čeprav prav tako povezani s transportom, so imeli bistveno višje deleže smrtnosti zaradi Alzheimerjeve bolezni. To nakazuje, da frekventna in zahtevna prostorska orientacija igra pomembno vlogo.

Rezultati študije odpira nova vprašanja o vplivu poklicev na zdravje možganov in možnostih preprečevanja Alzheimerjeve bolezni. Čeprav raziskava ne dokazuje neposrednega vzročno-posledičnega razmerja, ponuja dragocene vpoglede za nadaljnje raziskave, ki bi lahko pripeljale do novih strategij za zmanjševanje tveganja za to nevrodegenerativno bolezen.

Ker je Alzheimerjeva bolezen eden največjih izzivov starajoče se družbe, je pomembno raziskovati vse možne dejavnike, ki prispevajo k preprečevanju bolezni.

Aktivnosti, ki spodbujajo možgansko aktivnost, kot je prostorska orientacija, bi tako lahko imele ključno vlogo pri zaščiti možganov v poznejših letih. Pred vami je nekaj aktivnosti, ki dodatno spodbujajo možgansko aktivnost, zlasti prostorsko orientacijo, in zahtevajo usklajevanje telesa in uma.

Aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen

Head question mark concept as a road shaped as a human face profile and confusing traffic signs rising from a hole that is in the shape of a brain as a symbol of guidance questions and uncertainty in business and health.
Foto: wildpixel iz iStock

Pohodništvo in orientacijski tek vključujeta premikanje v naravi in iskanje poti na terenu, kar spodbuja orientacijo v prostoru ter kognitivne sposobnosti za zaznavanje okolja in odločanje. Lahko gre tudi za iskanje predmetov v neznanem okolju ali organiziranje tekaških nalog z ovirami, ki spodbujajo hitro prilagoditev in prostorsko zaznavanje. Koristne so pravzaprav vse igre z zemljevidi, kjer je torej treba slediti zemljevidom ali načrtom, ali igre, kot je orientacijski tek. Te namreč zahtevajo razumevanje in upoštevanje prostorskih odnosov.

Veliko bolj koristne kot se morda na prvi pogled zdi, so tudi igre, kjer gradimo, sestavljamo. Sestavljanje struktur iz Lego kock, sestavljanke ali druge vrste gradbenih igrač lnamreč spodbujajo prostorsko razmišljanje in koordinacijo.

Koristne so tudi vse vaje za ravnotežje. Aktivnosti, kot so hoja po vrvi, deski ali drugih nestabilnih površinah, spodbujajo občutek za prostor in ravnotežje.

Elderly women experiencing virtual reality video with headset
Foto: Ocskaymark iz iStock

Voda na mlin predvsem mlajših je tudi ugotovitev, da možgansko aktivnost spodbujajo tudi nekatere igre virtualne resničnosti. Te namreč vključujejo naloge, ki zahtevajo prostorsko orientacijo, saj igralci navigirajo po virtualnih prostorih. Koristne so tudi telesne vaje s prostorskim elementom. Take aktivnosti so na primer ples, akrobatika ali gimnastika. Te vključujejo elemente, kot so obratni gibi, skoki in prehodi med različnimi položaji v prostoru.

Zgornje dejavnosti pomagajo razvijati in vzdrževati sposobnost zaznavanja in obvladovanja prostora. To pa je pomembno za vsakodnevne naloge in ohranjanje duševne vitalnosti.

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.