Prvi bolnik z rakom pljuč v UCLH je prejel novo cepivo proti raku, namenjeno spodbujanju imunskega sistema za prepoznavanje in boj proti rakavim celicam. To je prvič, da bo to imunoterapijo, ki jo je razvilo nemško podjetje BioNTech, preizkušali v klinični raziskavi za rak pljuč v Združenem kraljestvu.
Cepivo BNT116, ki temelji na mRNA tehnologiji, predstavlja skupne tumorske markerje bolnikovemu imunskemu sistemu, da bi ta prepoznal in napadel rakave celice. Namen raziskave je ugotoviti varnost in učinkovitost cepiva.
Prof. Siow Ming Lee, konzultant medicinske onkologije na UCLH in vodja nacionalne študije, je dejal: “Rak pljuč ostaja vodilni vzrok smrti zaradi raka po vsem svetu, z ocenjenimi 1,8 milijona smrtmi v letu 2020. Upamo, da bo to cepivo izboljšalo rezultate zdravljenja za bolnike z NSCLC v zgodnjih in napredovalih fazah.”
Dr. Sarah Benafif je pojasnila: “Prednost našega pristopa je v tem, da je zdravljenje zelo ciljno usmerjeno na rakave celice. Na ta način upamo, da bomo sčasoma lahko pokazali, da je zdravljenje učinkovito proti raku pljuč, hkrati pa ne prizadene drugih tkiv.”
Prvi udeleženec v raziskavi, 67-letni Janusz Racz iz Londona, je povedal: “Dr. Sarah Benafif mi je pojasnila, kako naj bi cepivo delovalo in kako se razlikuje od zdravljenja, ki sem ga pravkar zaključil. Upam, da bo cepivo preprečilo ponovitev raka. Odločil sem se sodelovati, ker verjamem, da bo to morda pomagalo zaščititi pred rakavimi celicami in tudi pomagalo drugim v prihodnosti. Kot znanstvenik vem, da lahko znanost napreduje le, če se ljudje odločijo sodelovati v takšnih programih.” Pacient, ki je prejel cepivo kot prvi, je sicer znanstvenik, pri katerem so zdravniki raka odkrili povsem po naključju.
O pljučnem raku
Rak pljuč je glede pojavnosti drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu in najpogostejše glede smrtnosti. Po svetu je leta 2020 povzročil za približno 1,8 milijona smrti. V Sloveniji je po pogostnosti na tretjem mestu in za to boleznijo zboli več kot 1500 ljudi letno. V zadnjih letih incidenca tega raka pri moških rahlo narašča, medtem ko pa pri ženskah močno narašča, navaja Onkološki inštitut Ljubljana. “To razliko si razlagamo z epidemijo kajenja pri ženskah, ki se je začela nekaj desetletij kasneje kot epidemija kajenja pri moških, pri katerih se pojavnost kajenja zmanjšuje.”
Kot pojasnjujejo, je glavni vzrok nastanka pljučnega raka aktivno kajenje, ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka do 30-krat. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi, in ki poveča verjetnost za nastanek raka pljuč za 20 %.
Ostali vzroki: izpostavljenost azbestu, radonu (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija) ter težkim kovinam in njihovim spojinam.
Znaki pljučnega raka
Najpogosteje se začne s kašljem, ki se pojavi na novo ali se kronični kadilski kašelj spremeni. Pojavijo se tudi hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost, težko požiranje. Več o bolezni najdete TUKAJ.
Urednica portala MojPrihranek.si
