Priporočljivo je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih ali terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če primernih rokavic nimamo, lahko uporabimo plastično vrečko kot zaščito in ptico odvržemo v smeti skupaj z vrečko. Po tem si skrbno umijemo roke z milom in toplo vodo.
Prenašajo komarji, rezervoar so ptice
Kot pišejo na strani ministrstva, so rezervoar virusa Zahodnega Nila ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk (Passeriformes), med njimi so najbolj dovzetne vrane (družina Corvidae). Poleg ptic so za okužbo dovzetni sodoprsti kopitarji (konji) in človek, ki pa bolezni ne prenašajo.
Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bila ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu so bolezen ugotovili še v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Španiji in na Poljskem.
Bolezen je bila letos ugotovljena tudi pri ljudeh.
Preventiva
Kot opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je ob pojavu primerov okužb z vročico Zahodnega Nila povzroča virus Zahodnega Nila (po angleško West Nile Virus – WNV) potrebno v prvi vrsti s preventivnimi ukrepi poskrbeti, da se tveganje za okužbo zmanjša. Možnosti za okužbo zmanjšamo, če zmanjšamo možnosti za pike. Svetujejo naslednje:
- uporabimo repelente,
- nosimo primerna oblačila (dolge hlače, dolgi rokavi),
- na okna namestimo mreže (komarnike),
- odstranimo stoječe vode v naši bližnji okolici – komarjem zadostujejo že majhne količine vode za uspešno razmnoževanje.
Simptomi
Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome podobne gripi, kot so:
- vročina,
- glavobol,
- bolečine v mišicah in sklepih
- utrujenost,
- izpuščaji.
V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Težja oblika se običajno razvije pri približno eni oseba na 150 okuženih. Znaki hujšega poteka so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Večina okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca.
Čas od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) je običajno od 3 do 14 dni po okužbi.
Virus je prisoten v krvi 1-3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1-11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko WNV prenese (npr. konjih), je količina virusa v krvi prenizka, da bi predstavljali učinkovit vir okužbe za komarje in tako vzdrževali nadaljnji prenos bolezni.
Zdravljenje
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi.
Način prenosa
WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja. Komarji se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami sicer ne predstavlja tveganja za prenos virusa.
Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.
Dovzetnost za okužbo
Vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV, so dovzetne za okužbo. Največje tveganje za hujši potek bolezni je pri osebah, starejših od 50 let, ter pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna. Cepiva za ljudi ni.
Več informacij o bolezni, primerih pri ljudeh, znakih okužbe in zaščitnih ukrepih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Urednica portala MojPrihranek.si
