Eno izmed bistvenih priporočil se nanaša na izvedbo strukturnih reform na področju pokojnin. V OECD ocenjujejo, da slovenski pokojninski sistem zaradi staranja prebivalstva dolgoročno ni vzdržen, da je glede na višino pokojnin predrag, da ni dovolj transparenten in da ne spodbuja zaposlenih, da bi dlje časa ostajali v delovnem razmerju.
“Pokojnine naj se izračunavajo na celoten osebni zaslužek”
OECD zato priporoča, da je treba odpraviti spodbude za zgodnje upokojevanje, omogočiti postopen izstop s trga dela in doseči znižanje nadomestitvene stopnje npr. s tem, da se pokojnine namesto s plačami usklajujejo s cenami ali s podaljšanjem obdobja plačevanja prispevkov za polno pokojnino. Poleg tega, tako OECD, bi se pokojnine morale izračunavati glede na celoten življenjski osebni zaslužek ob uporabi višjih odmernih stopenj (za dodatna leta dela) in višja vplačila (za manjkajoča leta).
Najbolj pa je javnost razburilo priporočilo, da naj se upokojitvena starost za moške in za ženske dvigne. “Večina držav OECD, za katere velja podoben podatek o pričakovani življenjski dobi kot v Sloveniji, že ima vzpostavljen standard upokojevanja, po katerem znaša upokojitvena starost 65 let tako za moške kot za ženske. Nekatere države so to starost že začele višati,” piše v ekonomskem pregledu OECD in nadaljuje: “Cilj politike v naslednjem obdobju bi moral biti povišanje povprečne upokojitvene starosti državljanov na 65 let in več v naslednjih desetih letih.”
OECD se nagiba k manj prisilnim ukrepom
A OECD meni, da dvigovanje upokojitvene starosti na silo z zakonom ni nujno najboljši način. “Najverjetneje se boljši rezultati lahko dosežejo z manj prisilnimi ukrepi, če so reforme pokojninskega sistema zasnovane tako, da kombinirajo med prosto izbiro in močnejšimi in bolj doslednimi finančnimi podbudami za podaljševanje delovne aktivnosti,” piše v poročilu.
Kaj je OECD: OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) je združenje 30 najrazvitejših držav sveta s sedežem v Parizu. Mediji so organizacijo poimenovali elitni klub, ali pa elitna druščina, saj države članice OECD z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot polovico svetovnega proizvoda. Slovenija je za članstvo v OECD zaprosila že leta 1996. Maja 2007 je ministrski svet OECD uradno povabil Slovenijo (skupaj s Čilom, Estonijo, Izraelom in Rusijo) k pristopnim pogajanjem, ki še potekajo.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=AWHBrlcjX-A&feature=related[/youtube]
In kako se je na priporočila odzvala Slovenija? Strokovnjaki ugotavljajo, da pokojninski sistem dolgoročno ni vzdržen. Po sedanjih ocenah bo namreč leta 2030 četrtina prebivalcev Slovenije stara 65 let ali več, leta 2050 pa že skoraj tretjina. Ko so vladni politiki začeli govoriti o podaljševanju delovne dobe, je v Sloveniji završalo. Sindikati in opozicija so dvignili glas in politika je obmolknila. A ni skrivnost, da se vodilni politiki nagibajo k podaljševanju delovne dobe in na sploh h koreniti reformi pokojninskega sistema.
V Sloveniji se odvisno od zavarovalne dobe ženske lahko upokojijo v starosti od 58 do 63 let, moški pa v starosti od 58 do 65 let. Kdaj pa se upokojujejo drugod po Evropi? Preberite.
Svetlik: Priporočila in nakazane smernice so dobrodošle
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob predstavitvi poročila OECD dejal, da so priporočila in nakazane smernice dobrodošle. “Cilji modernizacije pokojninskega sistema sledijo priporočilom OECD in so naravnani k spodbujanju zaposlovanja starejšega dela prebivalstva, povečanju spodbud za kasnejše upokojevanje, povečanju zaposlitvenih možnosti za starejše in spodbujanju hitrejšega končanja študija,” je takrat povedal Svetlik.
Bolj neposreden je direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar, ki vodi skupino za pripravo sprememb na pokojninskem področju. Nedavno je Pogačar v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da bo eden izmed predlogov pokojninske reforme tudi administrativno zvišanje starostne meje za upokojitev v kombinaciji s finančnimi spodbudami za daljše ostajanje v aktivnosti. “Ukrepi bodo zagotovo šli v smeri višanja polne starosti,” je dejal.
Se ob napovedih poviševanja starostne meje za upokojitev lahko zgodi, da bodo ljudje zaradi strahu pred daljšo delovno dobo izkoristili vse možnosti in “dobesedno zdrveli v pokoj,” kot to napoveduje predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič? Je fizični delavec zmožen delati do 65 leta? Kaj pa ženske za tekočim trakom? Bi delodajalci sploh zaposlovali 65-letnike? Kljub koncu poletja se nam obetajo vroči dnevi, politika je namreč obljubila, da bo predloge, ki jih pripravlja, dala v javno razpravo.
