Naštej tri asociacije na pojem ‘medgeneracijsko povezovanje’.
K4, ljubezen, ambicije
Kaj bi lahko ti, ali vsak od nas, naredil za boljše medgeneracijsko sožitje?
Poslušati in slišati. Ter utihniti, kadar je treba! Premalo je čustvene in socialne inteligence. Preveč se izpostavlja ego.
Kateri je tvoj najljubši spomin na babico ali dedka?
Iztegnjena roka v pozdrav. Tako zelo mehka, predana in vzpodbudna.
Katera je največja dragocenost, vrednota ali nauk, ki si ga prejel od babice, dedka ali druge starejše osebe?
Sovraštva ni. Je le slab dan.
Moja babica je skuhala/spekla najboljše/i/o:
Razpoloženje.
V čem so glavne razlike med odraščanjem danes in časom, ko si bila sama otrok?
V komunikaciji, oziroma v njenem pomanjkanju. No, saj jo je bilo dovolj. Le mimo je šla. Bila je plašna in imela je veliko preveč ovinkov ter olepšav. O sebi: nič.
Kaj ti pomeni internet, za kaj ga uporabljaš?
Najpogosteje zgolj službeno obveznost. Internet je fajn samo, kadar si bolan, pa še takrat bi bilo bolje, če ne bi delal. Bi brala knjige ali gledala filme. Internet tekmuje s časom in ga istočasno nemarno zapostavlja!
Kako gledaš na starost, te je kdaj strah zrele dobe?
Zrela doba je udobje. Kar pride za njo, pa je vprašanje in negotovost.
Kako vidiš sebe v zlatih letih – s čim se ukvarjaš, če zavrtiš čas v prihodnost?
Kaj pa so zlata leta? Zlato se sveti, razkazuje bogastvo!? V prihodnost zrem le toliko, kolikor mi kaže ura za jutranje bujenje.
Ponosna sem na:
Ja, hmm, pravzaprav na veliko podob iz mojega življenja. Ko pa si jih ogledam od daleč, se zazdi, kot da sploh niso več moje. Bi jih kar odložila. Pa so se mi zdele veličastne v tistem trenutku. Ja, a veste , da je bil Ponos, ( verjetno naglašen na prvi zlog) pravzaprav bog obžalovanja, skrbi, žalosti, objokovanja. In tja te pretiran ponos tudi vodi. Treba ga je imeti, a le toliko, da te žene naprej. Nikdar ga ne smeš zapreti kot tudi ne odložiti na kakšen piedestal. Ponos je pravzaprav zavedanje samega sebe. In to zadostuje. Ponosna sem nase, kadar zmorem. In ponosna sem nase, kadar priznam, da ne zmorem. To velja tudi za ljudi, ki jih srečujem.