Ime in priimek: Majda Arh
Poklic oz. dejavnost: univ. dipl. obramboslovka
Starost: 46 let
Predstavitev v 200 znakih: »Večkrat sem se odločila, da ne bom več pela. Pred osmimi leti sem se umaknila. Bila sem prepričana, da bo to moj konec. Na sceni se nisem več počutila dobro. Ugotovila sem, da pravzaprav sploh ne delam več zase, ampak zaradi drugih. Vsi so od mene pričakovali hit, da moram nekaj narediti. In ko enkrat razmišljaš na način, da zadovoljiš druge in ne sebe, je to industrija. Jaz pa nisem tak tip, da bi se z glasbo ukvarjala zato, da bi od tega živela. Imam svoj poklic in službo, in to je kul. Glasba je zame tako kot za umetnika slikanje. Torej izražanje sebe, izražam se na glasbeni način.«
Naštej tri asociacije na pojem ‘medgeneracijsko povezovanje’.
– Sodelovanje na delovnem mestu s starejšimi in izkušenimi na delovnem področju.
– Skupine za samopomoč (tudi jaz sem naredila tečaj za voditelja skupine za samopomoč).
– Vključevanje mladih in starejših v raznih nevladnih društvih, kjer se zbirajo ljudje z istimi interesi (kulturna društva itd.).
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=OkO8x-fX9eg[/youtube]
Kaj bi lahko ti, ali vsak od nas, naredil za boljše medgeneracijsko sožitje?
– Najprej moramo otroke vzgojit v duhu, da starost ni nekaj strašnega, ampak obdobje v življenju, ko lahko končno delaš tisto, za kar prej ni bilo časa.
– Starejše moramo spoštovat, kar pa pri nekaterih mladih primanjkuje. Vzorec, ki ga dobijo od doma, potem kopirajo in pošiljajo naprej, kar je slabo.
– Predvsem pa sem mnenja, da bi moral obstajat predmet v šoli, ljudi je treba naučit, da se človek enostavno stara, da to čaka vse nas, če bomo imeli seveda srečo. Če pogledamo medije, le-ti kot dobro prikazujejo samo mladost in lepe obraze. Vse, kar je izven teh okvirov, je slabo in brez vrednosti. Reklam za starejše je malo, moda? – reklamira samo 15 in 16 letnice, ki imajo brezhibno postavo in oblačila, ki jih lahko oblečejo le redke – predvsem manekenke in manekeni. Pa časopisi! Vsi časopisi so namenjeni mladim in uspešnim. Za starejše so časopisi le redki. Izdajajo jih razna društva za upokojence, kaj več je pa že preveč.
Govorimo o bankah prijaznim ljudem. Kaj pa starejši? Moja mama ima 80 let. Nima »plastičnega denarja«, torej kartic in s tem ne zna poslovati. Na njih se jezimo vedno, kadar čakajo na bankah na svojo pokojnino, ker delajo gužvo in nam kradejo čas. Kdo »usposablja« starejše za take reči? Nihče, enostavno »morajo« vedeti in če ne, so predmet posmeha in norčevanja. O tem bi morali izobraževati starejše in seveda predvsem mlajše, saj rastejo v drugačnem okolju, kot so pa naši starši. In če mladi ne vemo, s kakšnimi problemi se starejši lahko srečujejo, potem jim tudi ne morejo pomagati.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=mp2aIbcvBDw[/youtube]
Kateri je tvoj najljubši spomin na babico ali dedka?
Moja babica (mama po očetu), je bila zelo prijazna, čuvala me je, zelo dobro je kuhala, bila je specialistka za ajdovo potico. Bila je zelo dobra po srcu, rada je kadila in to je šlo moji mami zelo na živce. Nista se dobro razumele. Druga babica je umrla, ko sem imela le nekaj let, tako, da se je ne spominjam kaj dosti.
Katera je največja dragocenost, vrednota ali nauk, ki si ga prejel od babice, dedka ali druge starejše osebe?
Predvsem energija in volja teh ljudi, ki so sposobni se imeti lepo in biti dobre volje brez večjih materialnih dobrin.
Moja babica je skuhala/spekla najboljše/i/o: Ajdovo potico in gobovo juho.
V čem so glavne razlike med odraščanjem danes in časom, ko si bila sama otrok?
Razlika je v medijih, do katerih imajo danes otroci dostop. Moji otroci imajo na tone knjig, igrač, računalnike, MP3 player, radio, TV, internet, DVD, videorekorder, časopise, hodijo v vrtce. No, ko sem bila sama otrok, nisem bila v vrtcu, nisem imela knjig. Spomnim se samo ene knjige, ki mi jo je kupil moj oče, to je bila Muca copatarica. Drugih knjig do OŠ nisem dobila. Niti ne barvic, flomastrov, imela sem enega medveda in nekoč sem dobila eno punčko. Vse ostalo je bila stvar domišljije. Igrali smo se zunaj, na dvorišču, z domačimi živalmi in tistim, kar je bilo zunaj. Tudi kolesa nisem imela, torej domišljija je delala 100 na uro. Danes so šole v naravi, včasih tega ni bilo. In danes je otrokom dolgčas. Moji otroci imajo srečo, da živimo na koncu naselja, blizu gozda in lahko uživajo v naravi, vendar moramo starši velikokrat sodelovati pri tem, da jih vzpodbujamo in jih skušamo animirat tako in drugače. Zame se niso kaj veliko sekirali, ali sem zadovoljna ali ne.
Kaj ti pomeni internet, za kaj ga uporabljaš?
Internet je nujno potrebni medij, brez katerega si življenja, oziroma dela sploh ne predstavljam. Uporabljam ga za raziskovanje glasbenega področja, za dogovarjanje (pošta) z ljudmi o delu, poslu in za čisto vsakdanje stvari (plačevanje položnic, iskanje informacij, podatkov, skratka pripomoček za vsakdanje življenje in delo v službi. Brez tega si vsega skupaj sploh več ne znam predstavljati.
Kako gledaš na starost, te je kdaj strah zrele dobe?
Starosti me niti slučajno ni strah. Bolj me je groza tega, da bom morala delati do svojega 63 leta, že zdaj pa imam 22 let delovne dobe. Sicer pa, za zdravje delam kar dosti. Vsak dan kolesarim – 35 – 45 km, jem zdravo hrano, veliko zelenjave in manj mesa. Upam, da me zdravje ne bo izdalo. Starosti, oziroma, svoje upokojitve se že zdaj veselim, ker bom potem končno imela čas za pletenje, izdelavo pirhov, risanje in seveda upam, da bom imela kaj vnukov. Tega se posebno veselim.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=T0JbIykcsRs[/youtube]
Kako vidiš sebe v zlatih letih – s čim se ukvarjaš, če zavrtiš čas v prihodnost?
Vidim se s svojimi vnuki, vidim se, kako bom pekla piškote, peciva in z njim osrečevala svoje, pletla, kolesarila, urejala okolico svoje hiše in se končno enkrat naspala, kar mi kronično primanjkuje.
Ponosen sem na?
Na svoj poklic, ki mi je omogočil dobro službo in predvsem neodvisnost in samostojnost, brez tega se sprašujem, kako bi bilo!? Zahvala gre mojim staršem, da so me vzgojili v zdravo in normalno osebo, da imam dva čudovita otroka, moža, hišo, ki sva jo z možem sama zgradila in v njej zdaj, kljub temu, da imam z njo in ob njej veliko dela, neizmerno uživam. Ponosna sem tudi, da živimo v miru brez vojn, da smo ženske koliko toliko v boljšem položaju, kot drugje v svetu, da lahko delamo, se izobražujemo, čeprav se še vedno večini žensk dogaja krivica, trpinčenje in neenakopravnost. Prava vzgoja, svoboda in izobrazba bodo pripeljale ženske do boljšega in drugačnega položaja, kot je položaj žensk sedaj.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=UNrjHKNLRSw[/youtube]
Povezava do spletne strani: www.majdaarh.com.
