Ime in priimek: Jernej Kuntner
Poklic oz. dejavnost: slovenski igralec
Starost: 39 let
Predstavitev v 200 znakih: »Jaz sem samo igralec. Je pa res, da sem zajadral že v marsikatere vode,kot so managerstvo, gostinstvo … Toda v umetnosti sem samo pri igranju. Leta 2001 sem ustanovil tudi prvo “tvrdko” v Sloveniji, ki se ukvarja s STANDUP komedijo. Poezijo pa tudi samo berem, pišem pa ne.«
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=gjgk4waOns4[/youtube]
Naštej tri asociacije na pojem ‘medgeneracijsko povezovanje’.
1) Starši – stari starši. 2) Analiza sebe in spoznavanje in soočenje s sabo, ki si vedno nov in drugačen. 3) Tako mladi kot stari potrebujejo prepotrebno toleranco.
Kaj bi lahko ti, ali vsak od nas, naredil za boljše medgeneracijsko sožitje?
Vsak izmed nas mora biti odprt do vseh drugih. Za to pa potrebuje človek toleranco! To je razumevanje in sočutje do drugega. Do njegovih tegob, problemov, mnenj in nazorov! Ko bomo tako brez nestrpnosti in sovraštva gledali na drugače misleče bomo demokratični in tudi medgeneracijsko povezani!
Kateri je tvoj najljubši spomin na babico ali dedka?
Uf, teh je pa toliko, da bi trenutno ne mogel izbrati. Dedi in babi, Egon in Katarina Žitnik, še vedno živita v Mariboru. Tam sem z bratom Matjažem preživel glavnino lepih in skavtsko obarvanih otroških dni. Pri opapaju in omami, Franzu in Mariji na Vrhovem dolu pri Mariboru, pa sem preživel drugi, krajši, a prav tako bogat, recimo temu, izkustveni del otroških dni. Žal sta že oba zaključila zemeljsko pot. Se vidimo zgoraj, omama Marija!
Katera je največja dragocenost, vrednota ali nauk, ki si ga prejel od babice, dedka ali druge starejše osebe?
Ljubezen do sočloveka in do življenja. Spoštovanje do starejših. Toleranca do drugače mislečih!
Oče Tone Kuntner mi je pa pred leti v spominsko knjigo napisal najlepši moto za življenje: Življenje je težka veslaška pot, polna viharjev in zmot. Večkrat je treba plavati vmes, zmagati je, priti čez!
Moja babica je skuhala/spekla najboljše:
Babi Katja še vedno najboljše »spoha piščanca«, speče najboljšo potico in dela najboljši »MEHLSPEIS!« Omama Marija pa je pekla najboljše pečenke, »pohanje na svinjski masti«, kruh, štrudle in pecivo daleč naokoli!
V čem so glavne razlike med odraščanjem danes in časom, ko si bil sam otrok?
Hja, to se je v tako kratkem času zelo spremenilo. Mi smo v mojem otroštvu preživeli prosti čas zunaj, otroci danes ga pa znotraj! Vendar se jaz proti tem navadam, razvadam, lenobam in tegobam današnjega otroka, borim z vsemi močmi.
Kaj ti pomeni internet, za kaj ga uporabljaš?
Meni je internet, kot t.i. »vmesni generaciji«, orodje za vzpostavljanje stika z ljudmi po mailu, pa kot vir informacij, če imam čas to preverit’ ali pregledat’. Generacijam za mano, pa je internet IZVOR in vse prevečkrat edini VIR informacij, znanja in komike, ki ga marsikdo, nezavedno ali zavedno, uporablja v vsakodnevne namene.
Kako gledaš na starost, te je kdaj strah zrele dobe?
Nikoli! Vem, da mi bo Bog, ali Usoda, prinesla tisto, kar si zaslužim! In verjamem, da bom zrel in zlat!
Kako vidiš sebe v zlatih letih – s čim se ukvarjaš, če zavrtiš čas v prihodnost?
Če zavrtim čas v prihodnost, upam, da se vidim zrelega, starega, z Moniko, svojima otrokoma s partnerji in kupom vnukov. Ker sem drzen in morebiti predrzen, tudi s kupom pravnukov! A nujno z Moniko, ljubeznijo mojega življenja!
Ponosen sem na:
Na svoja otroka! Ker sta izredna, ljubeča in spoštljiva! S tem sem seveda ponosen tudi na naju z ženo, ker sva ju tako vzgojila. Vzgoja otrok temelji namreč v osnovni vzgoji staršev, to je na njenem utrujajočem, bolečem in mukotrpnem vztrajanju.
Povezava do lastne spletne strani, bloga (neobvezno):
Imam svojo spletno stran, ki je pričela potovati svojo pot davnega leta 1997. Agencija Marling jo je uspešno oblikovala in tehnično vodila do leta 2003. Potem pa sem obstal na večletni »trenutni strani«, ki jo imam še danes. Upam, da bo www.jernejkuntner.com kmalu spet več kot le trenutna!
