Babica Zlatka: Internet mi pomeni največje odkritje od tefal posode dalje!

Ime in Priimek: babica Zlatka
Poklic oz. dejavnost: upokojenka
Starost: dovolj, da na torti počasi zmanjkuje prostora za svečke

Naštej tri asociacije na pojem ‘medgeneracijsko povezovanje’.

V prvem trenutku pomislim na vnučka, ki me uči igrati poker na računalniku, sosedovo punčko, kateri ob sobotah pomagam s poštevanko in pa na piškote, ki jih te dni pečem za male maškare, ker bodo čez vikend prišle prosit za pusta-hrusta. A to zadnje tudi velja?

Kaj bi lahko ti, ali vsak od nas, naredil za boljše medgeneracijsko sožitje?
Saj naredim veliko. Vedno pravim, da je v mladih prihodnost – tudi naša, ki smo že malo starejši. Trudim se mladim pokazati svet, kot ga vidimo mi. Veste, ko si mlad, se ne sprašuješ o tem, kako težko je včasih živeti z nekaj desetletji več na grbi. Ne poizkušaš razumeti, ker ti ni treba. Res pa je, da tudi veliko starejših pozablja, da se svet vrti naprej in da mladi danes drugače razmišljajo kot smo mi v njihovih letih. Vedno ko sem z mladimi (in rada sem z njimi) skušam imeti to v mislih.

Kateri je tvoj najljubši spomin na babico ali dedka?
Najrajši se spominjam praznikov. Še posebej velike noči, ko smo otroci od babice dobili vsak svoj jajček in ga namočili v čebulo, da se je lepo rjavo obarval.  Naša babica je vedno poskrbela, da so bili prazniki nekaj posebnega pa čeprav ni bilo bogatih daril in vsega tega rom-pom-poma, ki praznike spremlja danes. To danes je kič brez prave vsebine. Naslednje leto vas povabim k meni za božič pa boste videli, kaj pomeni praznovanje z družino.

Katera je največja dragocenost, vrednota ali nauk, ki si ga prejela od babice, dedka ali druge starejše osebe?
Nikoli ne dovoli, da ti karkoli zlomi voljo in veselje do življenja. To je bil največji nauk, ki sta mi ga vcepila prav dedek in babica. Veste, včasih so bili težki časi in ni bilo lahko preživeti. Recesija je hudič, se strinjam, ampak ko je v moji mladosti nastopila kriza, smo bili lačni in goli. Kljub vsemu hudemu, dedek nikoli ni izgubil veselja, vedno si je požvižgaval, čeprav je cele dneve delal na njivi ali pomagal okoli hiše. In babica ni bila daleč za njim. Ko me je objela, mi zapela, ali pa povedala pravljico, sem vedela, da mi ne bo hudega.

Moja babica je skuhala/spekla najboljše/i/o:
Žgance. Joj, kakšne žgance je skuhala babi Marija. Sama odlično kuham in vnuki me radi pohvalijo, ampak tisti njeni ajdovi žganci so bili pa res najboljši! Še danes se mi včasih pocedijo sline po njih!

V čem so glavne razlike med odraščanjem danes in časom, ko si bila sama otrok?
Manj je bilo dobrin. Manj je bilo tudi igrač, manj zabave, manj tehnike. Bilo pa je veliko več dela, predvsem fizičnega – dela na polju in v hiši. In tudi otroci pri tem niso bili izključeni. Seveda pa to ne pomeni, da se nismo mogli ali znali zabavati. Tudi mi smo marsikatero ušpičili, predvsem pa smo imeli bistveno več stika z naravo in okoljem. V hiši smo jedli in spali, drugače pa smo bili večino časa zunaj, na prostem.

Kaj ti pomeni internet, za kaj ga uporabljaš?
Internet mi pomeni največje odkritje od tefal posode dalje!  Največji premik se je zgodil, ko mi je vnukinja naštimala elektronski naslov (zdaj znam to že sama) in skype, program s katerim se lahko brezplačno pogovarjam s sestro v Kanadi. Se mi precej pozna na računu za telefon. Pa kakšne novice zelo rada preberem, ker časopise težko berem, na računalniku pa lahko črke povečam. Potem pa so seveda tukaj še Zlata leta, naš portal, ki ga brez interneta ne bi mogli imeti.

Kako gledaš na starost, te je kdaj strah zrele dobe?
Nikakor! Uživam bolj kot kdajkoli prej! Prvič v življenju imam dovolj časa zase in svoje hobije, še vedno pa sem veliko z otroki ter vnučki in vnukinjami. Zelo rada kuham in pečem sladkarije, rada pletem, hodim na jogo, spoznavam svet računalništva in tehnike. Občasno grem s prijateljicami plavati na bazen ali pa grem na izlet s kolesom. Zadnjič sem se vpisala na salso in se takoj počutila 20 let mlajšo. Pa še fajn plesalca sem dobila. Dokler se počutim pri močeh, me nič ne bo ustavilo, da se ne bi učila novih reči in spoznavala zanimive ljudi. Konec koncev smo zato tu. Ko človek enkrat izgubi zanimanje za spoznavanje stvari okoli njega, se res lahko samo še uleže in umre in to ne glede na to, koliko je pravzaprav star.

Kako vidiš sebe v zlatih letih – s čim se ukvarjaš, če zavrtiš čas v prihodnost?
Prav močno v prihodnost ga ne bi rada vrtela (smeh). Dokler bom zdrava in vitalna pa bom še naprej počela stvari, ki me izpolnjujejo in v katerih uživam. Tu bom za ljudi, ki me imajo radi in ki cenijo mojo družbo. Vidim se kot osebo, ki ne glede na starost, spol, položaj ali status, sklepa iskrena prijateljstva z dobrimi nameni. Preprosto rada imam ljudi vseh sort, dokler imajo čisto srce.

Ponosna sem na:
Pravzaprav sem ponosna na vse kar sem dosegla v življenju. Prehodila sem dolgo pot, ki ni bila vedno lahka, vseeno pa komaj čakam, da vidim, kaj vse mi prinaša prihodnost. Ponosna sem tudi na to, da si še vedno vsako jutro rečem »danes se bom naučila nekaj novega« in da se skoraj vsak večer uležem vedoč, da sem to tudi izpolnila.

Lutko Babice Zlatke je za Zavod Zlata leta izdelala Tanja Lakovnik. Tanja, hvala!

Ps. Ste že prijatelj babice Zlatke na Facebooku?

2 KOMENTARJI

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.