Koža
Zdrava, prožna in gladka koža prispeva k dobremu počutju in da mladosten videz. Zanj si prizadevamo prav vsi in ga želimo ohraniti čim dlje. Pri tem ima nega kože velik pomen.
Tri glavne plasti sestavljajo kožo, od površja navznoter si sledijo vrhnjica, usnjica in podkožje, ki se dalje delijo še na podplasti. Vrhnjica vsekakor opravlja najpomembnejšo zaščitno vlogo prek svoje zelo velike površine. Varuje organizem predvsem pred vdorom mikroorganizmov, nečistoč iz zraka, žarki UV in pred izgubo pomembnih telesnih snovi, kot je voda. Dobro prekrvljena in znoječa koža uravnava telesno temperaturo.
Kot čutilni organ za dotik in bolečino je tudi posrednik med telesom in okolico. Seveda te naloge uspešno opravlja le zdrava in nepoškodovana koža, ki se nemoteno obnavlja. S starostjo pa se po ustroju in opravilno spremeni. Ker samoobrambna in zaščitna sposobnost oslabi, postane nuja z dodatno skrbjo in nego ohraniti kožno prožnost in vitalnost.
Kako se koža stara?
Staranje je težko razložljiv proces. Pri človeku se začne že med 20. in 30. letom in traja vse do pozne starosti. Koža se zaradi notranjih (genskih, hormonskih, bolezenskih) in zunanjih (klimatskih, higienskih, prehranskih, okolje onesnaževalnih, terapevtskih) dejavnikov s starostjo spreminja. Izgubi prožnost in življenjsko moč, postaja pa tudi vse bolj suha zaradi primanjkljaja lipidov in vode.
Vrhnjica se počasneje obnavlja in zato stanjša. Usnjica nazaduje (hitreje pri ženskah kot pri moških), pa tudi povezava med vrhnjico in usnjico prek bazalne membrane oslabi. Zmanjša se maščobno tkivo v podkožju, kolagenske niti se prečno povežejo v vozle in dermalno tkivo izgubi voljnost. Zmožnost vezanja vode se zmanjša in mikrocirkulacija opeša. Znojnice izločijo manj znoja, lojnice pa tvorijo manj loja. Pigmentacija se spremeni in pojavijo se starostne pege. Primanjkljaj naravnih vlažilnih faktorjev naredi kožo še dodatno bolj suho.
Kaj lahko postorite sami:
• Izogibajte se škodljivim zunanjim dejavnikom in agresivnim snovem.
• Umivajte se s pomočjo blagih nealkalnih mil oziroma kremnih losjonov za umivanje ali oljnih kopeli, ki so brez dišav in umetnih barvil. Ne milite kože čezmerno in vsakič po miljenju jo temeljito sperite z vodo, ki naj ne bo toplejša od 35 stopinj Celzija.
• Vlažite kožo z nanosom vlažilnih emulzij po vsem telesu in poskrbite za dovolj vlage v bivalnih prostorih. Pijte zadosti vode.
• Ko greste ven zaščitite nepokrite dele telesa pred UV žarki, mrazom ali vročino in vetrom z izdelki, ki vsebujejo dovolj lipidov.
K zdravniku je treba, če:
• ste sladkorni bolnik s suho in poškodovano kožo,
• imate hude preležanine in razjede, bakterijsko ali glivično okužbo, spremenjeno kožo po obsevanju, vas tareta luskavica v zagonu ali nevrodermatitis,
• pri ekcematozni rdečici, ko rdeči pekoči predeli s pojavom suhe kože postanejo vse bolj vidni,
• opazite spremembe v pigmentaciji,
• nastanejo rdeči predeli kože na spodnjih delih nog,
• nerazpoznavna kožna bolezen traja več kot teden dni.
