Če ne verjamete WHO, pa boste morebiti verjeli specialistu dermatovenerologu doc. dr. Igorju Bartenjevu, ki je že pred časom za Ono dejal: »Zdravega sončenja ni! To je tako, kot bi rekli zdravo kajenje, seveda je razlika, če pokadiš dve cigareti ali dve škatli na dan, še vedno pa je najbolj zdravo, če ne kadiš. Enako velja za sončenje. Količina naredi strup in vsako pretiravanje je škodljivo.« Dodal je tudi: »Sonce je za zdravo kožo agresor, porjavitev pomeni le njeno obrambo pred njim. Ljudje se na naravnem soncu ali v solariju ne sončijo zaradi zdravja, ampak zaradi želje po lepoti. Rjava barva je namreč promovirana kot modna, in to bi dermatologi radi spremenili.«
Pa gremo lepo od začetka. Svetleče Sonce so nekdaj zgodnejše civilizacije oboževale, tudi danes pa imamo našo sončno zvezdo ljudje zelo radi. Sonce nam daje svetlobo in toploto, v prispodobah pa vidimo v Soncu še različne oblike dobrote, pravičnosti, poštenja, radoživosti in veselja. Toda, po drugi strani, je treba vedeti, da ima tudi Sonce svojo »temno plat«. Čeprav so sončni ultravijolični žarki (UV – spekter teh valovanj sega od 10 nm do 390 nm, delimo pa jih na UV-A, UV-B in UV-C) za obstoj življenja zelo pomembni, pa pretirano izpostavljanje sončnim žarkom človeku »ni prijetno«. Do zemeljske skorje se prebijejo UV-A (od 320 do 390 nm), teh je največ, in sicer kar 95 odstotkov, ter UV-B (od 290 320), v petih odstotkih, ki so človeku najbolj nevarni. UV-C (od 10 do 290 nm), ki so človeku smrtonosni, pa se na našo srečo »razbijejo in spremenijo v toploto« ob ozonskem ščitu, ki se nahaja na višini od 15 do 35 kilometrov.
In sedaj smo že bližje odgovoru, zakaj sončni žarki škodijo človeku. Zelo laično povedano, je zadeva približno takšna: Ko se torej UV-A in UV-B zaletijo v našo kožo napadajo predvsem beljakovine in nukleinske kisline. In če to, da beljakovine vpijajo ultravijolične žarke, niti ni tako pretirano škodljivo, je povsem drugače pri nukleinskih kislinah. Poškodba nukleinskih kislin namreč močno vpliva na »delovanje celic«, ki se zaradi teh vplivov dokaj zlahka spremenijo v rakavo tvorbo. In dodajam krut statistični podatek: Število ljudi, ki zbolijo za malignim melanonom, najnevarnejšo obliko kožnega raka, se vsakih deset let skorajda podvoji.
Seveda ne smemo pozabiti na »neposredne posledice« sončenja, na opekline. Če je opeklina hujša, pa lahko nastane tudi mehur. Takrat je najbolje poiskati pomoč zdravnika. Sončne opekline zdravimo s hladnimi obkladki, hladilnimi kremami in losioni. Še to, glavobol in bruhanje sta lahko znak sončarice, ta pa lahko povzroči izgubo zavesti. Potrebna sta mirovanje v temnem prostoru in obisk zdravnika. Sploh pa nikoli ne pozabite, da vas lahko sonce opeče tudi ob oblačnem vremenu.
Kaj nam je storiti, kako se lahko ubranimo? Navodil in nasvetov je polno, najdemo jih v vseh občilih, jaz bom povzel samo nekatere:
– So ljudje, ki bi se morali izogibati sončnih žarkov kot hudič križa. Ti so rdečelasi, svetle polti, svetlooki, pegasti in z veliko pigmentnimi znamenji. Potem so v tej skupini tudi takšni, ki so alergični na sonce. Alergijo najlažje prepoznamo po srbečih rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži. Predvsem se pojavlja na dekolteju, rokah, nogah in ramenih, sproži pa jo histamin, ki se pod vplivom sončnih žarkov začne sproščati v telesu.
– Najboljši nasvet je dosledno izogibanje soncu. Treba se je zavedati, da je sončenje med 11. in 16. uro zelo tvegano. Zato se priporoča, da se v teh »kritičnih urah« umaknemo v drevesno senco, pod senčnike ali v zaprte prostore. Sončni žarki so močnejši in nevarnejši tudi v krajih bližje ekvatorju in v gorah. Še posebej je nevaren sveže zapadel sneg, saj se od njega odbije kar 80 odstotkov žarkov, medtem ko se od peska na plaži »le« okrog 25 odstotkov, od trave, zemlje in vode pa le še 10 odstotkov.
– Da se ubranimo nevarnih sončnih žarkov so pokrivala nujna. Vendar pozor; doslej se je izkazalo, da je na predelih telesa, ki so pri kapi s ščitkom izpostavljeni soncu, to so ušesa, vrat in spodnji del obraza, več nemalignega kožnega raka kot drugod. Zato je pametno med sončenjem, med sprehodi po mestu nositi klobuk s širokimi krajci.
– Nasploh velja, da je obleka najboljša zaščita pred soncem!
– Nosite sončna očala, ki imajo za UV-žarke nepropustna stekla. Ozki okvirji so slabša zaščita kot veliki.
Poseben odstavek je namenjen kremam za sončenje. Zakaj? Berite:
– Kaj pomeni faktor za zaščito pred soncem? Faktor za zaščito pred soncem (ang. SPF – sun protection factor) pomeni stopnjo zaščite, ki jo ponuja izdelek pred UV-B. Višji kot je faktor, dlje časa boste zaščiteni, ob tem pa velja tudi pravilo, da bolj ko je vaša koža občutljiva na sončne žarke, višji faktor potrebujete. Praktični primer je npr. takšen: Če bi se sončili nezaščiteni in bi se prvi znaki prizadetosti kože (pordelost) pojavili po 15 minutah, bi se z uporabo izdelka z zaščitnim faktorjem 8 lahko brez problema sončili 2 uri (8-krat 15 minut), z uporabo izdelka z zaščitnim faktorjem 15 pa 3 ure in 45 minut.
– En nanos kreme z zaščitnim faktorjem nas ne ščiti ves dan. Kremo je treba nanesti trideset minut pred sončenjem in nato zaščito z dodatnim nanosom obnavljati vsaj na dve uri, četudi vmes ne gremo v vodo. Sploh pa je priporočljivo, da za vodne aktivnosti uporabljate izdelke z oznako »water resistant«, kar pomeni vodoodporen in zagotavlja zaščito do 40 minut. Še zanimivost: Vodne kapljice, ki telo sicer prav prijetno hladijo, ob sončenju delujejo na koži kot prave zbiralne leče ter tako še okrepijo učinke sončnega žarčenja.
– Nikar ne varčujte s kremami. Da bi dosegli zaščito, ki jo obljublja npr. zaščitni faktor 20, bi morali na celotno površino kože nanesti najmanj petino 200-mililitrske stekleničke zaščitnega sredstva. Človek, ki se nastavlja soncu, naj bi stekleničko kreme porabil v dveh do treh dneh. Tega pa ponavadi ne počnemo, zato strokovnjaki ponavadi svetujejo, da se kupujejo kreme z višjim zaščitnim faktorjem, ker te tudi ob slabšem nanosu zagotavljajo precej dobro zaščito.
– Izredno pomembno je tole: Znanstveniki so dokazali, da do 80 odstotkov življenjskega izpostavljanja UV-žarkom dosežemo že do 18. leta. Redna uporaba zaščitnih pripravkov z zaščitnim faktorjem 15 in več pa lahko do 18. leta zmanjša nevarnost pojava nekaterih vrst kožnega raka za celih 78 odstotkov!
– Stare (lanske) kreme so neuporabne.
Skorajda bi pozabil napisati, da Svetovna zdravstvena organizacija in Združenje slovenskih dermatovenerologov odsvetujeta sončenje v solariju. Luči v solarijih oddajajo trikrat več žarkov UV-A kot sonce in manj žarkov UV-B, kar zaradi nadzorovanega odmerjanja ne povzroča bolečih opeklin, ampak neposredno pigmentacijo kože. To pomeni, da lahko pride do neprijetnih stranskih učinkov, precej pa se poveča tudi tveganje za pojav raka. In še dodatno opozorilo strokovnjakov: Večina škodljivih učinkov se pokaže šele čez leta oziroma desetletja.
In za konec še o heliofobiji – bolezenskem strahu pred soncem. Da do te fobije sploh prihaja nas ne preseneča, saj že npr. zgornje pisanje prav straši pred sončenjem. Vendar, pozor, pred pretiranim sončenjem. Zavedati se je treba, da – po drugi strani – sonce zelo pozitivno vpliva na naš organizem, zato sta ob kančku preudarnosti strah in skrb popolnoma odveč.
