Spominjam se moje mame, ki je rada rekla, da se raje naliči kot pa da ji kdo v službi reče, kako slabo izgleda. Lahko se še tako prepričujemo, da izgled ni pomemben, ampak slej ko prej nam kakšne, čeprav morda ne zlonarmerne pripombe, zamajejo naše prepričanje. Danes imata lepota in mladost prednost in tu se kaj dosti ne da spremeniti. Lahko pa spremenimo naš odnos, v prvi vrsti do sebe, torej da se imamo radi takšni kot smo in da imamo radi druge ljudi, takšne kot so.
Manca – ambasadorka radostnega staranja
Zadnjih nekaj let me ob pogledu na moje starše spreleti misel, kakšna bom, ko bom stara. Manca Košir, ambasadorka radostnega staranja v svojem blogu pravi, da se ženske zaradi staranja ne bi smele obremenjevati s svojim videzom; najvažnejše je, da smo sebi všeč, za druge nam ni mar. Zato naj nebi zapravljale kupe denarja za obleke, v katerih bi izgledale super, mlajše ali seksi, niti nebi hodile k plastičnim kirurgom. Pač pa bi bile bolj pozorne na to, kaj pojemo, pa naj gre za pravo hrano ali pa duhovno prehrano.
Verjetno se boste strinjale, da Manca hudo dobro zgleda in morda bo katera rekla, češ lahko je njej govoriti. Kaj pa če res zgleda tako dobro, ker ima te reči v glavi pošlihtane kot se reče? Vedno nasmejana, vedno polna energije, vedno v gibanju. Res bi lahko bila zgled za ohranjanje vitalnosti.
Popravki videza – kako?
Vsaka se sama odloči, koliko se bo obremenila s svojim videzom. Verjetno je zlata sredina tudi tu najboljša. Nimam veliko izkušenj s plastičnimi popravili, vendar bi se vsekakor bala tega, da se stvar ne posreči. Marsikdo pravi, da potem ni konca s tem, da kar naprej hodiš tja, kar je vsekakor drago, pa tudi opazno je vedno bolj: roke stare 60 let, obraz 50?
Prisegam pa na dobre kreme za obraz in telo. Moja kopalnica je polna raznih kozmetičnih izdelkov in včasih se malo zgrozim sama nad sabo, zakaj vendar rabim toliko tega. Največkrat so krive revije in njihovi oglasi, ki mi porušijo moje nakupovalno ravnotežje. Po drugi strani pa je marsikatera kremica, olje ali milo tako lepo dišeče in prijetno, da mi pri uporabi predstavlja pravi užitek. To pa je tudi nekaj vredno, kajne?
Narava dela čudeže
Še dobro, da so pri hiši sami moški, kajti sicer bi bila kopalnica premajhna oz. bi bilo polic premalo. Moji moški se nič kaj dosti ne mažejo in imajo kar lepo (kosmato) kožo. Včasih me prime, da bi tudi jaz poenostavila s kozmetiko in poskusila s kakšnimi domačimi pripravki. Star dober recept, ki ga občasno uporabim je obrazna maska iz rumenjaka, nekaj kapljic mandljevega olja in nekaj kapljic limone. Vedno bolj se obračam k naravi in njenim darovom, ki so tudi za uporabo v domači kozmetiki nešteti.
Če ima starejša ženska mlajšega …
Pred časom je bil na TV film, ki je prikazoval življenjsko zgodbo petdesetletne ženske, ki se zaplete v ljubezensko avanturo z dvajset let mlajšim moškim. Zanimiv prizor je bil, ko sta bila v postelji in mu je stalno govorila, da naj jo rajši ne gleda, ker je grda. Seveda ni bila grda, ampak ob njemu se je tako počutila. Kaj ti bo takšna avantura, ki ti vzame vso samozavest!
Poleg tega si ves čas na prepihu: saj veste, kako je, če ima starejša ženska mlajšega, jo vsi opravljajo, če pa je obratno, torej da ima starejši moški mlajšo, je pa čisto normalno. Človek najbrž res težko zdrži vse te zunanje sodbe in poglede! No, na koncu je ugotovila, da kljub vsemu ta zveza nikamor ne pelje in sta se razšla: on se je hitro potolažil s sebi primerno vrstnico, ona pa je ugotovila, da pravzaprav ne potrebuje nikogar, »saj ima že celo življenje nekoga na grbi«.
Kar mislimo, to smo in to se odraža na našem izgledu
Ob takšnem razpletu filma sem se tudi sama zamislila: ali nismo ženske res malo preobremenjene s stalno skrbjo za nekoga? Včasih kdo reče, da smo kot kokoši. Dokler so otroci še manjši, je to normalno. Ampak nekatere ženske kar ne morejo prenehati s svojim pokroviteljstvom. Po eni strani se pritožujejo, da so za vse same, po drugi pa jim to kar ustreza. In potem so seveda utrujene in nezadovoljne, to se na obrazih pozna, zaradi tega se tudi hitreje starajo!
