Te »pol deci mrzle vode« je tudi v resnici sestavljeno iz vode in alkohola, le 4 – 10 odstotkov pa sestavlja edinstvena mešanica od 40 pa tja do 300 različnih vonjev, za katero smo pripravljeni plačati nerazumno veliko denarja. Ta unikatna mešanica v pol decilitra vode in alkohola je tista umetnina, ki lahko doseže svetovni sloves ali neslavno propade.
Marilyn Monroe je spala oblečena le v nekaj kapljic Chanela no. 5, enega najbolj znanih parfumov na svetu. Chanel No. 5 je prvi parfum, ki je temeljil na sintetičnih cvetličnih spojinah v zgornjih notah. Do takrat so morali biti parfumi nanašani pogosto in v precejšnjih količinah, Chanel No. 5 pa je bil dolgo obstojen parfum. Guerlainov Shalimar je medtem eden izmed prvih parfumov, v katerega so uspešno vključili večje količine vanilije.
Njegov senzualen, bogat, globok in žameten orientalski vonj je legendaren še dandanes. Ena najstarejših svetovnih parfumskih zaščitenih znamk pa je nedvmno poznana vsem: kolonjska voda 4711 je nastala sredi 18. stoletja in še pred kratkim kraljevala kopalnicam naših staršev in starih staršev. Dotična kolonjska voda sicer vsebuje citronsko alkoholno raztopino, odišavljeno z grenko pomarančo in bergamotko.
Mešanica parfuma je sestavljena iz zgornjih, srednjih in osnovnih not, ki se razlikujejo po obstojnosti. Tako v zgornjih notah najdemo hitro hlapljiva eterična olja, v srednjih notah ali srcu parfuma srednje hlapna olja rastlinskih cvetov, v osnovnih notah pa slabo hlapna vonja mošusa, ambre, vanilije in sandalovine. Resnična umetnost je združiti vonje, ki se bodo med seboj učinkovito povezovali, harmonično dopolnjevali in prelivali, medtem ko bodo prvi izhlapevali in na plano prihajali drugi. Vse tri note se ob nanosu na kožo spojijo z njeno pH vrednostjo, ki vonj tudi dokončno oblikuje, zato vsak vonj diši drugače na različnih ljudeh.
Kreacije parfumerije lahko združimo v tri skupine: cvetlični vonji, mediteranski vonji (limona, bergamotka in pačuli) in orientalski vonji, kjer ločimo še med ambrinimi in aromatičnimi dišavami. Prvi združuje citrono, vanilijo in ambro, drugi pa nagelj, muškatni cvet, cimet, suho lesnato noto, jasmin in ylang-ylang. Najbolj razvpiti sestavini parfumov sta mošus in ambra, ki sta ju včasih iz svojih spolnih žlez radodarno darovala mošusni jelen in kit glavač, dandanes pa ju pridobivajo v laboratorijih kot sintetični sestavini.
Najbolj koncentriran je čisti parfum ali ekstrakt parfuma. Ponavadi vsebuje od 15% pa celo do 30% dišavnih sestavin in je zato tudi daleč najdražji. Je edina vrsta parfuma, ki naj bi se nanašala direktno na kožo in sicer na tople predele človeškega telesa (na sklepe, dekolte in za ušesi), ki razvijajo in vzpodbujajo delovanje parfuma. Manj koncentrirana je parfumska voda (eau de parfum), ki vsebuje od 10 – 15% dišavnih sestavin.
Njen vonj zbledi že po štirih urah, vendar ostane dovolj opazen ves dan, zato je idealen za dnevno uporabo. Zaradi slabše obstojnosti naj bi se nanašal tako, da se sprehodimo skozi oblak vonja. Še manj koncentrirana je toaletna voda (eau de toilete). Koncentracija dišavnih sestavin je od 5 – 10% in zaradi kratkotrajnosti primerna za večerne priložnosti. Kolonjska voda (eau de cologne) ima 2% do 5% koncentracije dišav in je zelo kratkega diha, najmanj koncentrirane pa so vodice za po britju, ki imajo le 0,5 do 2% koncentracije dišav.
Parfuma nikar ne vohajte s kartonastih paličic ali neposredno iz stekleničke, saj mu manjka pomembna sestavina za polni razvoj vonja – topla koža in njen pH. Raje nanesite nekaj kapljic na notranjo stran zapestja in počakajte par minut. Vaš nos bo lahko kakovostno zaznal le tri ali štiri vonje zapored, nato pa boste vonje zaznavali vse manj natančno.
Pri izbiri upoštevajte letni čas; topli, nasičeni in čutni vonji so primernejši za mrzle mesece in nočno življenje, osvežujoči in lahki vonji pa za poletne mesece in dnevne opravke.
Izbira pravega parfuma za vašo osebnost in pH kože je težko in dolgotrajno delo in prav zato se res dobri parfumi obdržijo na trgu tudi več desetletij.
