Kava je ena tistih pijač, ki vzbuja nasprotujoča si čustva. Po eni strani jo mnogi obožujejo zaradi njenega okusa, topline in sposobnosti, da nas zbudi. Pri marsikom je tudi del jutranje rutine. Po drugi strani pa se številni posamezniki sprašujejo, ali morda ne pijejo preveč. Ta ljubezensko-sovražni odnos do kave je prisoten že stoletja – od političnih zarot v osmanskih kavarnah do sodobnih trendov nadomestkov brez kofeina.
Po podatkih National Coffee Association je leta 2023 kar 63 % Američanov vsak dan posegalo po kavi – več kot po kateri koli drugi pijači, z izjemo vode. Kot poroča British Coffee Association, so istega leta prebivalci Združenega kraljestva celo raje pili kavo kot tradicionalni čaj. Vsak dan naj bi zaužili kar 98 milijonov skodelic.
Koliko kave je preveč? Ima res pozitivne učinke ali nas potiho spodnaša?
Kaj se zgodi v telesu, ko spijemo kavo?
Začnimo na začetku. Glavna učinkovina v kavi je kofein. To je naravni stimulans, ki vpliva na centralni živčni sistem. Kot je za The Guardian razložil dr. Sander Kersten, profesor molekularne nutricionistike na Univerzi Cornell, kofein izboljša pozornost, skrajša reakcijski čas in poveča telesno vzdržljivost. Ti učinki se običajno pojavijo v 30 minutah in trajajo do dve uri, kar je tudi razlog, da ljudje kavo pogosto pijejo večkrat na dan.
Dokazani pozitivni učinki
Kava je veliko več kot le kofein. Vsebuje na stotine, če ne tisoče biološko aktivnih spojin, od katerih imajo mnoge močne antioksidativne in protivnetne učinke. Po besedah dr. Edwarda Giovannuccija, profesorja na Harvardovi šoli za javno zdravje, so nekatere od teh spojin povezane z zmanjšanjem inzulinske odpornosti in s tem manjšim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
V obsežni metaanalizi, ki jo je vodil dr. Peter Hayes z Univerze v Edinburghu, so ugotovili, da je uživanje treh do štirih skodelic kave na dan povezano z nižjo umrljivostjo zaradi srčno-žilnih bolezni, določenih vrst raka ter z manjšim tveganjem za bolezni jeter, presnove in živčevja.
Še posebej pozitivno kava vpliva na jetra. Že ena skodelica dnevno naj bi po besedah Hayesa tveganje za cirozo zmanjšala za 20 %, pet skodelic pa celo za 80 %. Presenetljivo pa je, da ta učinek ni nujno povezan s kofeinom. Koristne učinke so namreč opazili tudi pri brezkofeinski kavi.
Kdaj kava ni več zaveznik?
Kot opozarja klinika Mayo, je za večino odraslih varen dnevni vnos kofeina do 400 mg, kar ustreza približno štirim skodelicam kave (ena skodelica vsebuje okoli 95 mg kofeina). Če to meja presežemo, se lahko pojavijo simptomi, kot so nemir, pospešen srčni utrip in celo panični napadi, zlasti pri ljudeh z anksioznimi motnjami.
Dr. Giovannucci dodaja, da so nekateri posamezniki na kofein bolj občutljivi kot drugi – pri njih lahko že ena skodelica povzroči tesnobo ali motnje spanja. Dr. Kera Nyemb-Diop, prehranska strokovnjakinja in raziskovalka, zato svetuje, naj s kofeinom zaključimo pred 17. uro. Uživanje kofeina šest ur pred spanjem lahko skrajša skupno dolžino spanja za več kot eno uro!
Poleg tega naj bi po besedah Hayesa nosečnice in osebe z napredovalo osteoporozo vnos kave omejile.
Kadar kava postane nevarna
Kava ni bila vedno tako sprejeta. Kot piše The Guardian, so jo nekateri vladarji poskušali celo prepovedati. V Osmanskem cesarstvu naj bi se bali, da kavarne spodbujajo politično razmišljanje in upor – za razliko od alkohola, ki je ljudi uspaval.
Kot poroča Food and Drug Administration (FDA), so bili zabeleženi primeri hudih zapletov, kot so napadi, pri zaužitju 1.200 mg kofeina naenkrat. Še posebej nevarni so praški s koncentriranim kofeinom in nekatere energijske pijače, ki predstavljajo resno grožnjo za javno zdravje.
Kako naj ravnamo?
Čeprav kofein lahko povzroča zasvojenost, dr. Hayes poudarja, da postopno povečevanje vnosa običajno nima večjih posledic. Nasprotno pa ni nobenih znanstvenih dokazov, da bi popolna odpoved kavi prinesla koristi.
»Kava je eno izmed daril narave,« pravi Hayes. Ključno pa je, kot svetuje dr. Nyemb-Diop, da poslušamo svoje telo. Nekateri se najbolje počutijo po treh skodelicah, drugi že po eni občutijo nelagodje. Naj bo torej jutranja kava nekaj, kar nas ne le prebudi, temveč tudi obogati – z zmernostjo in zavedanjem o tem, kako deluje na naše telo.
Urednica portala MojPrihranek.si
