Intervju: (Peri)menopavza

Foto: champpixs iz iStock
Dr. Katarina Jerman, dr. med., specialistka ginekologije, porodništva in spolne medicine.
Katarina Jerman, dr.med, specialistka ginekologije, porodništva in seksologijeFoto: Šimen Zupančič

Menopavza in perimenopavza sta temeljni fazi v življenju ženske, vendar sta pogosto obravnavani le v kontekstu simptomov, ki jih ženske doživljajo. O tem obdobju se pogosto premalo govori, kar vodi v zmedo, strah in pomanjkanje podpore. Menopavza, ki označuje le zadnjo menstruacijo v življenju ženske in ji nato sledi mena, se ponavadi zgodi okoli 51. leta starosti, vendar se spremembe, povezane z njo, začnejo že mnogo prej. Perimenopavza je obdobje, ko se začnejo prve spremembe v hormonskem ravnovesju in menstrualni ciklusi postajajo bolj neredni. Kot družba se moramo bolj osredotočiti na detabuizacijo menopavze in omogočiti odprto in podporno razpravo, da bi ženskam omogočili boljše razumevanje in obvladovanje tega naravnega življenjskega obdobja.

Na pogovor o tem smo povabili dr. Katarino Jerman, specialistko ginekologije in porodništva, seksologinjo, ki nam je pomagala razjasniti nekatere ključne točke in vprašanja, ki se pojavljajo v tem obdobju življenja. Dr. Jerman je že na začetku poudarila, da termin menopavza uporabljamo v pogovornem jeziku za celotno obdobje perimenopavze in mene, zato ga bomo uporabili tudi v tem članku.

Dr. Jerman, kateri so prvi simptomi menopavze in koliko dolgo trajajo? Še pred tem pa – kako razlikovati perimenopavzo od menopavze?

Prvi simptomi menopavze se običajno pojavijo že v perimenopavzi, ki je obdobje pred dejansko menopavzo. To je obdobje, ko se količina spolnih hormonov začne zmanjševati, kar lahko vodi do nepravilnih menstrualnih ciklusov, vročinskih oblivov, nočnega potenja in nihanja razpoloženja. Perimenopavza lahko traja več let (od 4 do 10 let), preden ženska doseže dejansko menopavzo. Menopavza je določena le kot zadnja menstruacija v življenju ženske in ji sledi mena. Simptomi perimenopavze se lahko zelo razlikujejo, vendar so najpogostejši vročinski oblivi, nočno potenje, nespečnost in spremembe v razpoloženju.

Kako si lahko ženske pomagajo pri vročinskih oblivih in nočnem potenju?

Za obvladovanje vročinskih oblivov in nočnega potenja obstaja več možnosti. Ženskam svetujem, da preizkusijo sprostitvene tehnike, kot sta joga in meditacija, ki lahko pomagajo pri zmanjšanju stresa, ki lahko poslabša te simptome. Prav tako se lahko odločijo za prehranske dodatke, kot so fitoestrogeni, ki jih najdemo v nekaterih rastlinah. V težjih primerih pa se ženske lahko odločijo za hormonsko terapijo, ki vključuje estrogene ali kombinacijo estrogena in progesterona, vendar mora to biti odločitev, ki jo sprejme ginekolog, saj ima hormonska terapija tudi svoje tveganje.

Kako menopavza vpliva na telesno težo in kako preprečiti pridobivanje kilogramov?

Menopavza na telesno težo vpliva zaradi zmanjšanja ravni estrogena, ki upočasni metabolizem. Veliko žensk se sooča s centralnim nabiranjem maščob, še posebej okoli pasu. Da bi preprečile pridobivanje kilogramov, je priporočljivo prilagoditi prehrano in povečati telesno aktivnost. Zdrava, uravnotežena prehrana in redno gibanje so ključnega pomena za ohranjanje telesne teže in preprečevanje hujših težav, kot je debelost.

A pair of female feet on a bathroom scale
Foto: Rostislav_Sedlacek iz iStock

Kako menopavza vpliva na libido in intimnost?

Na libido in intimnost med (in pred) meno vplivajo številni dejavniki, tako fizični kot psihološki. Hormonske spremembe (pomanjkanje estrogena, suhost sluznice in zmanjšan tonus mišic medeničnega dna) lahko povzročijo bolečine med spolnimi odnosi, kar zmanjša željo po spolnosti. Prav tako na libido lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so stres v službi, težave v partnerskem odnosu ali slaba samopodoba zaradi telesnih sprememb. Vendar pa menopavza ne pomeni konca spolne aktivnosti. Veliko žensk ohranja spolno aktivnost in užitek tudi po tem obdobju.

Ali se med menopavzo poveča tveganje za kakšne bolezni?

Po menopavzi se tveganje za določene bolezni poveča. Na primer, skoraj tretjina žensk razvije bolezni srca in ožilja, saj zmanjšanje estrogena negativno vpliva na zdravje srca in krvnih žil. Prav tako se povečuje tveganje za osteoporozo, saj estrogen pomaga ohranjati gostoto kosti. Ženske imajo po menopavzi večje tveganje za zlome kosti zaradi zmanjšane gostote kosti, zato je pomembno, da pazijo na zdravje kosti s pomočjo primerne prehrane, bogate s kalcijem in vitaminom D.

Je med meno smiselno prilagoditi prehrano in življenjski slog?

Vsekakor je prilagoditev prehrane in življenjskega sloga zelo smiselna. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, bogata s hranili, kot so kalcij, vitamin D in magnezij, ter obvladovanje stresa so ključni za zmanjšanje tveganja za nastanek resnih zdravstvenih težav med menopavzo. Prilagoditev življenjskega sloga pred in med meno lahko bistveno pripomore k lažjemu prehodu skozi to obdobje.

Katarina Jerman
Katarina Jerman, dr. med. Foto: Ginekologija Jerman

Je nastop menopavze možno odložiti?

Menopavza je naravni del življenja, vendar je z nekaterimi metodami, kot je hormonska terapija, možno odložiti nastop menopavze, še posebej pri ženskah z zgodnjo menopavzo. Vendar pa moramo biti pri hormonski terapiji previdni, saj ima svoje prednosti in slabosti. Za večino žensk pa je najpomembnejše, da sprejmejo spremembe in si pomagajo pri obvladovanju simptomov.

Kako menopavza vpliva na kožo, lase, nohte in mentalno zdravje?

Menopavza vpliva na kožo, lase in nohte zaradi zmanjšane ravni estrogena. Koža postane manj elastična, suha in nagnjena k gubicam, lasje lahko postanejo redkejši, lasišče pa suho. Nohti postanejo lomljivi. Poleg tega menopavza vpliva tudi na mentalno zdravje. Nižja raven estrogena lahko povzroči težave s spominom in koncentracijo, medtem ko motnje spanja in nihanje razpoloženja povečata tveganje za depresijo in anksioznost.

Kateri so najpogostejši miti o menopavzi?

Obstaja veliko mitov o menopavzi (smeh).

Kasnejša prva menstruacija pomeni kasnejšo menopavzo: V resnici je pogosto ravno obratno. Prej, ko ženska dobi menstruacijo, dlje ima cikluse.

V meno bom šla pri istih letih kot moja mama: Načeloma je včasih ta trditev držala, vendar se je v zadnjih 10. letih naš način življenja tako zelo spremenil, da na nas vpliva mnogo več stresorjev in različnih drugih dejavnikov, da ta trditev ne drži popolnoma.

Menopavza uniči spolno življenje: Še en mit. Ženske so spolno aktivne med menopavzo in po njej. Pomembna raziskava je dokazala, da mena na spolnost žensk sploh nima tako velikega vpliva, kot se je nekoč domnevalo. Veliko bolj je intimno življenje, tako kot v vseh obdobjih, odvisno od splošne klime v razmerju. Če so se težave pojavljale prej, se bodo torej tudi kasneje. Skratka: menopavza ne pomeni zamrtja spolnosti.

Ali obstajajo posebni zdravstveni pregledi, ki jih je potrebno opraviti po menopavzi?

Po menopavzi opozarjamo na pomembnost nadaljevanja z rednimi pregledi, kot so PAP testi in mamografije, ki pomagajo pri zgodnjem odkrivanju morebitnih zdravstvenih težav. PAP testi naj bodo vsakih tri leta, mamografije pa vsako drugo leto. Redni pregledi so ključni za ohranjanje zdravja tudi po menopavzi.

Menopavza je pomembno obdobje v življenju ženske, ki pa pogosto ostaja tabu tema. Kot družba moramo odprto govoriti o tem obdobju in ženskam omogočiti več informacij ter podporo pri obvladovanju simptomov. Menopavza je lahko povsem pozitivna izkušnja!

 

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.