Kot poroča britanski DailyMail, najnovejše raziskave kažejo, da obstaja povezanost med okužbo s SARS-CoV-2 in kasnejšimi nevrološkimi težavami, ki spominjajo na znake demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Ta povezava je postala predmet intenzivnega znanstvenega raziskovanja, saj dolgi Covid in okužba s koronavirusom lahko vplivata na delovanje možganov tudi mesece po preboleli bolezni.
Ameriški raziskovalci so analizirali krvne vzorce več kot 225 pacientov, ki so prebolevali dolgi Covid in analiza je pokazala povišan nivo proteina, ki je tesno povezan z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi vrstami demence.
Raziskave strokovnjakov s centri za nevrodegenerativne bolezni so identificirale določene spremembe v delovanju možganov pri ljudeh, ki imajo dolgotrajne simptome po prebolelem Covidu, kot sta “brain fog” oziroma megleno razmišljanje ter težave s spominom in koncentracijo. Te spremembe naj bi bile v nekaterih pogledih podobne tistim, ki jih vidimo pri zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Ugotovitve kažejo, da dolgi Covid sproži vnetje in druge biološke procese v možganih, ki so lahko skupni s potekom nekaterih nevrodegenerativnih bolezni.
“Povišan nivo proteina tau je znan kot pokazatelj poškodbe možganov,” je pojasnil professor Sean Clouston. “Te raziskave kažejo, da bi dolgi Covid lahko na dolgi rok slabšal stanje ter povzročal nevrološke simptome in kognitivne težave, ki bi se progresivno krepile.”
Povečano tveganje
Druga vrsta raziskav pa opozarja, da se lahko tveganje za razvoj demence po Covidu v daljšem obdobju poveča. Nekatere študije, ki preučujejo velike populacijske podatke, so pokazale, da so starejši, ki so preboleli Covid-19, pogosteje diagnosticirani z demenco v primerjavi s tistimi, ki COVID-19 niso imeli, čeprav ni povsem jasno, ali SARS-CoV-2 neposredno povzroča Alzheimerjevo bolezen ali pa okužba samo pospeši že obstoječe procese.
Mehanizmi, ki bi lahko povezovali dolgi Covid in Alzheimerjevo bolezen, še niso popolnoma razumljeni. Eden od predlaganih mehanizmov vključuje kronično vnetje in aktivacijo mikrogličnih celic v možganih, ki lahko prispevata k nevrodegeneraciji. Prav tako obstajajo dokazi, da okužba s SARS-CoV-2 lahko vpliva na nekatere molekularne poti in rast beta amiloidnih beljakovin, ki so povezane z Alzheimerjevo boleznijo, vendar so potrebne nadaljnje študije, da bi te ugotovitve potrdili in razumeli njihov pomen v kliničnem kontekstu.
Vpliv Covida na druge dejavnike
Poleg neposrednih bioloških učinkov okužba s koronavirusom vpliva tudi na socialne in zdravstvene dejavnike, povezane z demenco. Izolacija, zmanjšani socialni stiki in spremembe v vsakodnevnem načinu življenja med pandemijo so pokazali povečano tveganje za poslabšanje kognitivnih funkcij pri ranljivih skupinah, kot so starejši in bolniki z obstoječo demenco. Socialna distanca in zmanjšana dostopnost storitev ne vplivata samo na fizično zdravje, temveč lahko poslabšajo duševno in kognitivno počutje.
Čeprav znanost še nima dokončnih odgovorov, so strokovnjaki jasni, da je nujno nadaljevanje raziskav, da bi ugotovili, kako pogosto in s kakšnimi posledicami dolgi Covid vpliva na dolgotrajno zdravje možganov ter ali lahko to predstavlja širši javnozdravstveni izziv v prihodnjih letih. Zdravstveni sistemi in raziskovalne organizacije po svetu spremljajo te trende, saj bi povečano število primerov kognitivnih težav in demence po pandemiji lahko zahtevalo prilagojene preventivne in terapevtske pristope.
V objavi v znanstveni reviji eBioMedicine so raziskovalci v svojih ugotovitvah tako zaenkrat sklenili, da imajo ljudje, pri katerih se po prebolelem covidu razvijejo dolgotrajni simptomi, lahko povečano tveganje za razvoj nevrodegenerativnih bolezni v prihodnosti.
Urednica portala MojPrihranek.si